VPOGLEDI V PRIHODNJI RAZVOJ ČLOVEŠTVA

22,00

Vezava

mehka

Število strani

276

Kazalo

Razvoj materializma v povezanosti z dovršitvijo strukture človekovega fizičnega telesa v sredini 19. stoletja, Dornach, 2. april 1921

Človekov sistem glave, prsi in udov kot uresničitev imaginativnega, inspirativnega in intuitivnega sveta, Dornach, 3. april 1921

Človekovo doživljanje skozi besedo v prejšnjih časih. Naraščajoče dojemanje sveta z abstraktnimi pojmi. Pojem Logosa, Dornach, 9. april 1921

Duhovni razvoj človeštva od 4. stoletja. Avguštin. Hipokrat. Čaščenje Mitre. Gnoza. Bazilij Valentinij. Paracelzij. Jakob Böhme, Dornach, 15. april 1921

Romanstvo in grštvo. Nordijska barbarska ljudstva. Arabizem in sholastika v srednjem veku. Tok Grala in katolicizem, Dornach, 16. april 1921

Zgodovinski nastanek civilizacije zahodnih dežel. Gnoza in rimsko krščanstvo. Skrivnost Grala. Razvoj civilizacije novega časa, Dornach, 17. april 1921

Sedanji položaj srednje Evrope. Življenjepis in tragična usoda Friedricha Nietzscheja. Neresnica moderne civilizacije, Dornach, 22. april 1921

Zgodovinske preobrazbe v človeškem duševnem razvoju. Merjenje, štetje, tehtanje v prejšnjih časih in v sedanjosti, Dornach, 23. april 1921

  1. stoletje kot prelomnica v razvoju človeštva. Usahnitev starega izvornega znanja. Naraščajoča izgradnja intelekta, Dornach, 24. april 1921

Mišljenje ljudi v dobi razumske duše in zavestne duše. Nujnost razvoja novega, živega mišljenja, Dornach, 29. april 1921

Duševno stanje človeka novega časa v Angliji, Franciji, Italiji in srednji Evropi, Dornach, 30. april 1921

Zgodovina razvoja človeštva v 19. stoletju. Zadnji ostanki stare kulture Ormuzda in starih ahrimanskih posvetitvenih principov. De Maistre in Locke, Dornach, 1. maj 1921

Človek kot potomec zvezdnega sveta. Delovanje Sončevih, Luninih in zemeljskih sil, sil planetov in okolja, Dornach, 5. maj 1921

Bodoči razvoj človeštva v pogledu na ponovno združitev Zemlje z Luno v 8. tisočletju, Dornach, 13. maj 1921

Janez Skot Eriugena kot predstavnik modrosti prvih krščanskih stoletij. Njegov spis O razdelitvi narave (De divisione naturae, Über die Einteilung der Natur), Dornach, 2. junij 1921

Način razmišljanja v prvih krščanskih stoletjih. Janez Skot Eriugena. Pogled prvih kristjanov na konec sveta, Dornach, 3. junij 1921

Razvoj pogleda na naravo v povezavi z zdravjem in boleznijo. Egipčanska, grška in rimska kultura. Srednji vek, Dornach, 5. junij 1921

Uvod

Živimo v času, ko tako resna znanost kot tudi znanstvena fantastika posvečata veliko pozornost zunanjemu vesolju. Ljudje vse bolj ugibajo o obiskovalcih z drugih svetov. Ali je človeštvo resnično sámo na Zemlji in v vesolju? Ali je navidezna izolacija človeka na Zemlji dejanska in dokončna? Rudolf Steiner zgoščeno in skrivnostno govori o potrebi, da se dočakajo in sprejmejo določena bitja nečloveškega rodu, ki se od 70. let 19. st. spuščajo iz kozmične sfere v področje zemeljskega obstoja in s seboj prinašajo vsebine duhovne znanosti.

Steiner je učil, da človek nosi v sebi preteklost sveta, zunanji svet pa je znanilec njegove prihodnosti. Na teh dveh temeljnih principih slonita razvoj sveta in človeštva in se resnično izražata v življenju posameznega človeka. Človek je rojen iz celotnega sveta, ki živi v njegovem fizičnem, eteričnem, astralnem telesu in Jazu. Z intuicijo spoznamo, da nosimo v sebi vso preteklost sveta, ki so jo gradile in oblikovale neštete generacije božanskih duhov. To božansko delo nosimo v izgrajenih organih, v silah, ki v njih delujejo in živijo, nosimo ga v sebi, ko ti organi vzcvetijo v zaznavanje in razmišljanje. V sebi nosimo delo, ki je vtkano v celotnem preteklem razvoju sveta.

Še globlje sile kozmičnega spomina nam razkrijejo preobrazbe, skozi katere je šla Zemlja do danes. Najprej je bila sestavljena samo iz fine toplote, kar imenujemo obdobje Saturna. Nato je moral Saturn umreti, da se je lahko dvignil v novo življenje Sončevega obdobja Zemljinega razvoja, katerega zadnje ostanke predstavlja naše Sonce, ki ga vidimo na nebu danes. Sonce je bilo takrat sestavljeno samo iz zraka. Tudi to Sonce se je moralo umakniti kozmičnemu telesu, sestavljenemu iz vode ‒ staremu Mesecu. Nato je stari Mesec odstopil mesto telesu iz trdne mineralne substance ‒ Zemlji, na kateri se je človek kot zemeljsko bitje razvil do današnje stopnje. Z razvojem sveta torej vzporedno poteka razvoj človeka in človeštva.

Trpljenja, bolezni in smrt nam dajo slutiti, da poleg duhovnih sil, ki podpirajo naš razvoj v pravi smeri, na nas delujejo in onemogočajo naš razvoj še neka druga bitja oziroma sile. Duhovna znanost uči, da so v razvojnih obdobjih na naše celotno telo delovale različne sile ‒ ene na fizično, druge na eterično in tretje na astralno telo. Današnja stopnja človeškega razvoja je tudi posledica delovanja in zaviranja bitij, ki jih imenujemo luciferska in ahrimanska. S svojimi silami so nas slabšala in zavirala delovanje sil tistih duhovnih bitij, ki želijo skladno z razvojem izpopolniti naš razvoj v pravo smer.

Delite s prijatelji: