UMETNOST

Antropozofsko pojmovanje umetnosti je izšlo iz Goethejevega pojmovanja. Umetniško ustvarjanje je področje, v katerem prihajajo do izraza bitja, stvari in pojavi, ki se ne bi mogli izraziti na noben drug način. Antropozofi so razvili evritmijo, vrsto scenske umetnosti, ki verbalni govor in zvok glasbe povezuje in izraža v vidnih gibih in kretnjah telesa.

slikarstvu je poudarjena barva, ki s svojim prehodom iz tekočega stanja v trdno sama ustvarja oblike, kar na nek način predstavlja proces ustvarjanja. V antropozofskem slikarstvu je znano, da ima vsaka barva svojo posebno ustvarjalno silo. Vsaka barva ima samosvojo obliko, česar ne moremo zaslediti v drugem slikarstvu.

Glede glasbe lahko pojasnimo antropološki pogled s prispodobo, da je instrument človek, človeški živčni sistem pa so njegove strune. Na ta način človek z glasbo ustvarja duha v snovi, oživlja duševno v fizični telesnosti.

Umetnost oblačenja je izraz spominjanja na človekov predzemeljski obstoj, arhitektura pa je izražanje tistih oblik, ki si jih želi duša, ko želi zapustiti telo v trenutku smrti fizičnega telesa ali na katerikoli drug način.

Kiparstvo je ravnotežje med modno umetnostjo in arhitekturo. Je izraz delovanja sil, ki oblikujejo človeka med smrtjo in ponovnim rojstvom. Prav tako izraža prejšnja in kasnejša utelešenja v evolucijskem razvoju človeka.

epskem pesništvu se preko človekovega ustvarjanja izražajo nadčloveška duhovna bitja, dramsko ustvarjalnost pa inspirirajo nižje moči in bitja.

Lirika je izraz uravnoteženja epskega in dramskega.

Antropozofsko slikarstvo

Antropozofska glasba

Antropozofsko kiparstvo

Antropozofska poezija in lirika