NAUK POSVETITVE – EVOLUCIJA ZAVESTI

IMAGINATIVNO OPAZOVANJE DOGAJANJA PO SMRTI (Iz Rudolf Steiner: EVOLUCIJA ZAVESTI kot jo razkriva nauk posvetitve, prev. J.Urbanc, naročilo [email protected])

… Ko pa človek prestopi prag smrti, se zgodi nekaj, kar se v zemeljskem življenju še ni zgodilo: eterično telo se loči od fizičnega telesa. Karkoli je bilo v času človekovega življenja v dveh, treh dneh po doživljaju vtkano v eterično telo, se zdaj v osvobojenem eteričnem telesu razgradi in razprši, kar tudi traja približno dva do štiri dni.

Imaginacija, ki o vsem tem lahko pravilno presoja, kaže, kako v življenju fizično telo drži s svojim upiranjem skupaj vse izkušnje, ki so postopno prodrle v eterično telo. Ko zapustimo fizično telo, se v prvih dneh po smrti vidi, kako spomini, ki so bili vtkani v eterično telo izhajajo iz njega v univerzalni kozmični eter in se v njem raztopijo. Tudi to raztapljanje celotnega skupnega spomina človek doživlja dva do štiri dni po smrti. To lahko imenujemo zapuščanje eteričnega telesa, vendar se v času tega zapuščanja, v resnici spominjanje neprestano krepi. Spomini izgubijo tretjo dimenzijo, postanejo dvodimenzionalni in v celoti izraženi v slikah. Ko prekorači prag smrti, se človek iz oči v oči sreča s celotno sliko svojega življenja (tableau), ki se odvije pred njim v živih podobah, kar traja dva do štiri dni, odvisno od posameznika.

Tako kot tisti, ki je študiral botaniko, prepozna po semenu, kakšna rastlina se bo iz semena razvila, tako vidi tisti, ki je dospel do imaginativnega spoznavanja, kako se po človekovi smrti prestavi eterično telo in celoten spominski sistem v vesolje. Še več, on je sposoben to videti že prej v podobah, saj je v obliki slike to vedno prisotno v človeškem bitju. Tisti, ki pravilno razumejo ta največ štiridnevni proces, v tem vgrajevanju izkušenj v eterično telo že tudi vidijo sliko notranje izkušnje, ki jo je treba preživeti v treh ali štirih dneh po smrti. Dokler človek v zemeljskem življenju ne pridobi sposobnosti imaginativnega spoznavanja, več ali manj nezavedno spoznava to pronicanje doživetij v spomin, ki ga vsebuje fizično telo, takoj po smrti pa doživlja obratni proces, izstopanje, odvijanje svojih spominov in njihov prehod v vesolje. Naš zaklad spominov, ki ga zapustimo med vsakim spanjem, se takoj po smrti združi s celotnim vesoljem. To je tisto, kar moramo po smrti predati kozmičnemu življenju.

Teh stvari ne smemo sprejemati samo razumsko, temveč jih moramo občutiti tudi s srcem in dušo. Ko se iz oči v oči srečamo z njimi, človek občuti, da njegovo življenje ni kar tako brez namena, da ga ne bi smel preživeti egoistično in da je v ta svet postavljen kot razmišljujoče bitje. Občuti, da svoje misli po smrti ne obdrži zgolj zase, ampak bodo odplavale v vesolje, kjer bodo kot aktivne sile nadaljevale svoje delovanje. Če imamo v življenju lepe in dobre misli, take po smrti tudi predamo vesolju, enako bodo tudi naše slabe misli prešle v vesolje. Človek ni v zemeljskem življenju samo zato, da bi kot svobodno bitje razvijal sebe. To svojo nalogo mu bo uspelo izvršiti edinole, če bo upošteval, da je na Zemlji tudi zato, da lahko skozi njega delujejo božanska bitja in tako vodijo vesolje po evolucijski poti skozi različna obdobja.

Želim reči, da to kar delajo bogovi, namreč tkejo misli v vesolje, lahko poteka le preko razmišljanja in miselnega ustvarjanja v življenju posameznega človeškega bitja.

Kazalo vsebine:

1. Prvi koraki v imaginativna spoznanja

Težave na poti k samospoznanju. Človek in naravne sile. Spominjanje. Človek kot časovno in prostorsko bitje. Nauk posvetitve v preteklosti in sedanjosti. Guru. Iluzije mistikov. Poti meditacije. Volja v mišljenju. Samospoznanje: Izstop iz prostora v časovni svet. Doživetje ce-lotnega življenja v sliki (mozaik, tableau). Čas nastaja iz prostora. Občutenje sreče ob imaginativnem spoznanju. Izpraznjena zavest. Posmrtnost in predrojstnost

2. Inspiracija in intuicija 

Živi svet miselnih sil. Aurično gledanje barv. Prazna zavest. Notranja tišina. Negativna slišnost. Doživetje kozmične bolečine. Astralni svet. Urjenje intuicije s stopnjevanjem sposobnosti ljubiti. Osvojitev aktivnega mišljenja z vzvratnim spominjanjem doživetij. Doživeti duhovno bitje s stopnjevanim samopremagovanjem. Cilj nauka posvetitve danes in v prejšnjih časih. Z duhom k naravi in od narave k duhu.

       3. Novi in stari posvetitveni nauk 

Miselno razumevanje duhovnega sveta je nujno. Duhovna znanost: zatopljeni spomin. V duhovnem svetu je v nasprotju s fizičnim ravna črta najdaljša pot med dvema točkama. Stari nauk posvetitve spominja na doživljaje v spanju, novi na predrojstne doživljaje. Bedenje in spanje. Človek v navzočnosti kozmične ljubezni kot svetlobno-toplotnega bitja. Zastoj-vzrok jutranjih sanj.

4. Življenje v sanjah

Podobe iz sanj, njihov dramatski potek. Sanjske podobe za izgubljeno moč: Kozarec vode, v katerem se raztopi sol. Neopravičljiva uporaba naravnih zakonov v komičnih razmerah. Znanstvenik Arhenius odkril Nebalij. Sanje nasprotujejo naravnim zakonom. Kaos. Nadčutna substanca-kvintesenca. Astralno telo se osvobodi naravnih zakonov. Jaz deluje ponoči na predpripravah svoje bodoče duhovne biti, kjer dobijo moralni impulzi moč naravnih zakonov. Sanje kot okno v duhovni svet.

5. Človekov odnos do treh svetov

Zakaj so sanje zmedene? Pajčolan kaosa je prag duhovnega sveta. Znotraj treh svetov, ki so v odnosu s tremi deli človeka: Glava, ritmični del in sistem za izmenjavo snovi in gibanje. Substance in aktivnost. Svarilo čuvarja praga. Življenje v sanjah nekoč in sedaj. Prehod treh svetov s prekoračitvijo praga brez upoštevanja svarila čuvarja.

6. Prevladovanje duha v naravi

Čutno in duhovno-moralno v sanjah. Razlaga sanj. Za kaotičnim pajčolanom sanj se prikaže duhovno božansko bitje sveta. Duhovno sanja v kali rastline in v embriu, speče je v mineralu. Čakajoče razpoloženje v spečih elementarnih bitjih. Zadrževanje imaginacije. Svetišče Druidov. Vizija, slutnja, drugi vid.

7. Medsebojno prelivanje različnih svetov

Tip mesečnika (kogar nosi luna‘), tip Jakoba Böhmea, tip Swedenborga. Težnost, svetlost, polnost fizičnega sveta; breztežnost, temnost, praznost duhovnega sveta. Sile Meseca v mesečniku. Resnična jasnovidnost. Drugi vid Jakoba Böhmea: Skrita delovanja Sonca. Oberlin. Čarobno-magično zrcalo. Paracelzus. Swedenborgov občutek za sevanje Saturna (toplo/ hladno), Eterična vizija in astralna inspiracija.

8. Človekovi doživljaji v spanju – znanilci posmrtnih doživetij

Odnos med spanjem in bedenjem. Kako se doživljaji v treh dneh vtisnejo v telo. Spanje in smrt. Odložitev eteričnega telesa po smrti. Prehod spominov iz eteričnega telesa v univerzalni kozmični eter. Človek je posrednik, preko katerega božanska bitja tkejo misli v vesolje. 3-,2-, 1-dimenzionalen svet. Skriti 1-dim Sončevi žarki v kamnitih konstrukcijah Druidov. Kako so naša dejanja presojana v vesolju. Posmrtno vzvratno podoživljanje življenja, ki ga človek prespi. Nekdanja navezava na poslednjega bodhisatvo; Kristus – današnji vodnik med smrtjo in ponovnim rojstvom.

9. Doživljaji med smrtjo in ponovnim rojstvom

Prehod od fizičnega k moralnemu. Lepota temelji na bolečini. Svet treh železnih nujnosti v egipčanskih misterijih. «Ex deo nascimur.» Kristus kot vodnik: «In Christo morimur.» Duhovno prebujenje: «Per spiritum sanctum reviviscimus.» Obrat toka časa po smrti. «Kolo rojevanj». Nevarnost, da človeštvo izgubi povezanost z duhovnim svetom. Avtomobili in pisalni stroji. Nujnost uravnotežanja z duhovno aktivnostjo.

     10. Človekovo posmrtno bivanje v duhovnem vesolju

Skupno življenje človekove breztelesne duše z bitji duhovnih hierarhij, Elementarna bitja. Kozmično življenje misli v svetlobi in učinki misli iz zemeljskega življenja. Življenje z duhovnim Mesecem, Venero in Merkurjem glede na ustrezne fizične organe glave, srca in okončin. Praučitelji sveta. Življenje v Soncu z Marsom, Jupitrom in Saturnom. Vodniki človeških duš skozi posamezne prehode: nekoč bodhisatve, zdaj Kristus. Pomen planetoidov – kolonij duhovnih bitij z Jupitra in Saturna.

     11. Doživljanje preteklosti sveta

Razvoj prihodnjih karm z Mesečevimi bitji. 2160 let (zemeljskega časa) med dvema utelesitvama – čas prehoda Sonca med dvema zaporednima ozvezdjema zodiaka. Svetu duš Meseca sledi duhovni svet Sonca. Duhovna kal naslednje inkarnacije. Doživetje preteklosti Zemlje in sveta. Bodhisatve. Misterij na Golgoti. Gnoza-gnostika (Pistis Sofija). Od modrosti Meseca k modrosti Sonca. Razcepitev človeštva na Vzhod in Zahod. Simptomi moderne civilizacije (avto, pisalni stroj, gramofon,…).

     12. Evolucija sveta

Človekova notranjost: pretekli razvoj sveta. Človekovo okolje: prihodnost sveta. Glava: preteklost; Okončine: prihodnost. Hoja, govorjenje, mišljenje in njihovo preoblikovanje v prihodnjem razvoju vesolja. Duhovno v čutnem: dokaz delovanja najmanjših entitet v delu gospe dr.Kolisko. Homeopatija.

     13. Človek vstopi v obdobje svobode

Enotnost naravnih in moralnih zakonov na najvišji duhovni stopnji. Prehod od preddoločenosti k svobodi. Leto 333. Dogajanja v astralnem telesu človeka. Naloga Kristusa. Zdravilne sile skozi Misterij na Golgoti. Gnoza. Prikrita pesnitev iz prvih stoletij. «Christus verus phosphorus – Kristus resnični Fosfor.» Razkrivanje dogem. Dantejeva «Božanska komedija». Ponovno sprejetje Kristusa. Tendence v moderni znanosti: Breuer, Freud, Jung, Oliver Lodge. Okultno ujetništvo.