Eterične oblikovne sile – elementarna bitja
V prejšnjem oddelku je bilo opozorjeno, da si delovanja abstraktnih sil, kadar govorimo o oblikovnih silah, ne bi smeli predstavljati v fizikalnem smislu. Delovanja, ki prihajajo od kozmičnoetrskih sfer, so mogoča le tako, da ustrezna elementarna bitja prevzamejo posredniško funkcijo, saj smo že omenili, da hierarhična bitja v zemeljsko področje ne morejo neposredno delovati.
Brž ko se dvignemo v eter, naletimo na toplotni eter, svetlobni eter, tako imenovani kemični eter in življenjski eter. Če te vrste etra gledamo z duhovnim pogledom, ki odkrije elementarna bitja, odkrijemo tudi elementarna bitja etrske sfere: svetlobna bitja (silfe), številska bitja (undine), bitja, ki omogočajo pretakanje življenja skozi vesolje (gnomi). Ta bitja imajo povsem drugačen značaj od bitij v spodnjih elementarnih kraljestvih. Opozoriti je treba, da so prav tako kot spodnji elementi Zemlje (voda, zrak, toplota) tudi višji etrski elementi (svetlobni, kemični in življenjski eter) naseljeni z elementarnimi bitji. Vendar se ta elementarna bitja zelo razlikujejo od elementarnih bitij nižjih elementov. Višja elementarna bitja lahko obravnavamo kot razpoložljive pomočnike ustvarjalnih hierarhičnih bitij, ki se lahko kot zgornja elementarna bitja svobodno gibljejo po vesolju, dokler jih vodilna hierarhična bitja ne vključijo kot samožrtvujoče se ustvarjalce vseh zemeljskih pojavnih oblik v področjih štirih kraljestev narave.
Elementarna bitja morajo torej izpolniti pomembno nalogo in žrtvovati svojo eterično substanco ter jo dati na razpolago pri potekajočem novem oblikovanju eteričnih teles vseh živih bitij na Zemlji. Eterično telo človeka je v zvezi s celotno sfero duhov narave, ki je vsenaokrog nas. Da bi na podlagi tega za vsako vrsto od ustvarjalnih moči narejenega “gradbenega načrta” zgradili ustrezna eterična telesa za zemeljske pojavne oblike, bodo potrebne zelo velike množine zelo uporabnih elementarnih bitij, ki so se za to nalogo pripravljena žrtvovati.
Do nadaljnje zelo velike potrebe po samožrtvujočih se elementarnih bitjih pride, ko morajo biti eterična telesa napolnjena s fizično-čutno snovnostjo, skozi nešteta, bolj ali manj hitro razkrojena začaranja in odčaranja elementarnih bitij.
Različne vrste etrov in tvornih oblikovnih sil so tesno povezane z že omenjenimi štirimi vrstami zelo uporabnih elementarnih bitij. Gnomi prinašajo življenjski eter v korenino; tja prinašajo življenjski eter, v katerem sami živijo. Nadalje undine v rastlinah oskrbujejo kemični eter, silfe svetlobni eter, duhovi ognja toplotni eter. Sad toplotnega etra se potem spet združi s tem, kar je pod življenjem. Undine prinašajo v rastlino delovanja kemičnega etra, silfe delovanja svetlobnega etra, duhovi ognja prinašajo v cvetove rastlin delovanja toplotnega etra.
Treba je upoštevati, da prinašajo elementarna bitja svoje lastne substance, svoje enostransko specifično, iz ustrezne vrste etra zgrajeno eterično telo kot “delovanja” navzdol iz kozmičnih višin. V naslednjem poglavju bo še pobliže izpeljano, kako se elementarna bitja pričarajo z vsem svojim bitjem v vseh vrstah zemeljskih oblikovnih upodobitev. Žrtvujejo se v svoje delo, dokler niso iz tega spet odčarana, brž ko se tako ustvarjene zemeljske oblike iz kakršnega koli razloga ponovno ne razkrojijo oz. minejo ali tudi kadarkoli prenehajo fiziološki procesi v posameznih organizmih. Ko pridejo delovanja kozmičnega etra kot delovanja eteričnih tvornih oblikovnih sil v področje Zemlje do upodobitvenih oblik, nastopijo le zelo redko v čisti obliki, ker se štiri vrste etra, ki so jih prinesle štiri skupine zelo uporabnih elementarnih bitij, takrat izjemoma pojavijo v enostranski obliki in delovanju. Dr. Gunther Wachsmuth je v svoji knjigi Eterične oblikovne sile v vesolju, Zemlji in človeku (Die ätherischen Bildekräfte in Kosmos, Erde und Mensch) opozoril, da ima življenjski eter tendenco k štirikotniku, kemični eter k polmesecu in svetlobni eter k trikotniku. Toplotni eter se nagiba k sfernim oblikovnim tvorbam. Dr. Wachsmuth je našel to ustrezanje pri študiju knjige Skrivnost diha (Geheimnis des Atems, njen avtor je Pandit Rana Prasat in je izšla okrog leta 1880) in ponovno v določenih naravnih pojavih. Tudi Rudolf Steiner je preveril, da ta ustrezanja pripadajo omenjenim tvornim ubodobitvenim silam. Te ustreznosti se daljnosežno potrjujejo pri oblikovnih upodobitvah rastlin, ki jih je mogoče spoznati skozi eterična delovanja, ki jih posredujejo elementarna bitja. Mogoče jih je ustrezno izkoristiti pri proučevanju etrskih klimatskih meja.
Materializacija – dematerializacija
Rudolf Steiner je v knjigi Oris skrivne znanosti na podlagi svojih okultnoraziskovalnih izsledkov opisal evolucijo Zemlje, v kateri je cilj kozmičnih ustvarjalnih moči izoblikovanje človeka, še prav posebej razvoj posameznega človeka k individualni svobodi. Ta razvoj je imel za predpostavko dolgo pot žrtvovanja hierarhičnih bitij, na kateri tudi sama napredujejo.
Da bi božanske moči uresničile svoj namen in dosegle načrtovani cilj razvoja, je morala iti na tej poti duhovna substanca vesolja, kozmični eter, skozi svoje za ta razvoj potrebne preobrazbe. Duhovno snovnost kozmičnega etra so morale pripeljati skozi najrazličnejše razvojne stopnje k materializaciji, ki je končno sredi atlantskega časa privzela tako trde oblike, da so lahko v svoji eksistenci medsebojno pogojenih kraljestev narave prešle v mnoge fizično-čutno-zemeljske pojavne oblike.
V nadaljevanju še enkrat skicirano opišimo pot materializacije kot posledico kozmičnega sfernega delovanja. Jasna nam mora postati središčna naloga Sončevih bitij, ki jo imajo še danes. Potem se bo tudi razjasnilo, da so vse zemeljske pojavne oblike potrebne skozi ustrezna žrtvovanja elementarnih bitij, ki se morajo neomajno in trdno začarati in spet odčarati, da se s tem nenazadnje tudi vsa nastala živa bitja na Zemlji ohranjajo in minevajo. V teh procesih začaranja in odčaranja lahko spoznamo zemeljske podobe (posnetke) procesov utelešanja (materializacije) in obratno raztelešanja (dematerializacije) v okvirih kozmičnih razvojnih procesov, ki so predpostavka za nastanek kraljestev narave vse do izoblikovanja njihovih današnjih pojavnih oblik.
Utelešanje in minevanje (materializacija in dematerializacija)
Na vprašanje o bistvu tudi še danes neprestano razodevajočega se utelešanja in minevanja ne moremo pravilno odgovoriti, ne da dojamemo ta pojem v najširšem smislu, v okviru celotnega poteka evolucije Zemlje. Vedno znova je treba opozarjati, kako zelo je pomembno Zemljo spoznati kot organizem, ki se razvija v okviru našega planetnega sistema.
Ta razvojni proces Zemljinega organizma je treba videti v njegovi celoti. Kozmično prasubstanco starega Saturna je treba videti že kot duhovno obliko “snovnosti”, ki je šla v poteku evolucije Zemlje skozi mnogovrstne preobrazbe. Opisali smo že, da so te preobrazbe vodile k vedno novim oblikam “zgoščevanja” duhovne snovnosti. Tako se je pri teh metamorfnih procesih zgoščala duhovna snovnost do iz prasnovnosti izločenih skupin kozmičnega etra, prav tako pa tudi do kasnejših zemeljskih “elementov” toplote, svetlobe-zraka, vode in trdnega. Te procese preobrazbe je treba gledati kot duhovnosnovne oblike pojavov materializacije, katerih vsakokratna redna dematerializiranja so nastopila v Zemljinih stanjih velikega kozmičnega spanja med Zemljinimi utelešenji starega Saturna, starega Sonca, starega Meseca kakor tudi v veliko številnejših malih (krajših) stanjih kozmičnega spanja v času oblikovnih stanj razvoja Zemlje, ki jih je bilo do danes 172. Kratka pralaya pred začetkom 172. oblikovnega stanja, pred začetkom polarne dobe, je bila hkrati zadnje kozmično spanje, v katerem so še iz čisto duhovnih oblik nastale materializacije prešle v dematerializacijo. Ti procesi so se razvijali v še izključno kozmičnih obsegih.
Iz te najzgodnejše zadnje kratke pralaye je izplavala potem iz vesolja preobražena ogromna življenjska etrska krogla, ki je vpeljala materializacijo, ki je bila temelj današnji obliki zemeljske snovnosti. Zemlja se je približala stanju, v katerem se lahko današnji členi kraljestev narave razvijajo kot posamezna bitja. Zato so prišle k velikim kozmičnim ritmom med materializacijo in dematerializacijo vse manjše oblike takšnih ritmov. Zamenjali so se tudi duhovni nosilci. Na mesto hierarhičnih bitij, ki so s svojim žrtvovanjem postala nosilci različnih metamorfoz kozmičnega etra in s tem naredila najrazličnejše oblike materializacij, ki so potem spet v kozmičnem spanju, ki je temu sledilo, prišle do dematerializacij, so z začetkom drugega stvarjenja med atlantskim časom vstopila elementarna bitja. Brezštevilne oblike materializacij, ki so jih ta bitja naredila, bomo imenovali začaranja in ustrezne dematerializacije odčaranja elementarnih bitij, ki so sebe s svojo eterično snovnostjo neposredno žrtvovala v fizične pojavne oblike posameznih naravnih bitij v področju Zemlje. Brez začaranj in odčaranj pojavne oblike ne bi bile mogoče. Najprej poglejmo na pomembno odločilno vlogo, ki jo igra Sončevo izžarevanje pri materializacijah, ki vodijo k začaranju.
Začaranje – odčaranje
Duhovna bitja, ki se jim reče elementarna bitja, so začarana v ves zrak in tako rekoč pregnana v še nižji obstoj, ko zrak preide v vodo. S to zgostitvijo, s plinastim, ki se je strdilo, je vedno povezano začaranje duhovnih bitij. S čim duhovno-božanska bitja, ki so okrog nas, dosežejo, da na našem planetu nastane trdno, tekoče ali zračno? Navzdol pošljejo elementarne duhove, jih zaprejo v zrak, vodo, zemljo. To so elementarni sli duhovnih ustvarjalnih tvornih bitij. Ta bitja, katerim smo lahko hvaležni za vse, kar je okrog nas, so v stvareh, ki nas obdajajo, začarana.
Duhovi narave kot nasledniki, nastali iz bitij tretje hierarhije, so v kraljestvih narave stavbeniki in delovodje v malem. Takšna elementarna bitja so sli višjih božansko-duhovnih bitij pri vsem, kar se zunanje-čutno dogaja. Kdor ve, da je celotno človeško življenje nenehna vzajemna igra med njim in duhovi, ki živijo začarani v našem okolju in morajo biti odčarani, povzdigne oči k napredovanju ali tudi ponovnemu utelešanju štirih skupin elementarnih bitij.
Izraz začaran pomeni tudi “obsojen”, “v ječi zaprt” ali “vklenjen”, in sicer za isto vrsto samožrtvovanja štirih skupin elementarnih bitij, ko je kakršno koli bitje privzelo zemeljsko-fizično podobo. Poseben primer odčaranja je mogoče jasnovidno opazovati kot radost elementarnih bitij, ko v nekem kamnolomu razdrobijo kamnite mase in so pri tem dolga leta začarana elementarna bitja osvobojena iz skalnate ječe in lahko svobodno odvihrajo, saj niso več vezana na prebivališče, ki jim je bilo odkazano.
Kot primer, kako materializacija z začaranjem in odčaranjem elementarnih bitij učinkuje v zemeljskem področju, lahko rečemo: Kar znotraj naše materije deluje kot urejujoč princip, ki izvrši kemična spajanja in kemične razcepe, to, kar človek s svojimi zunanjimi čuti spozna, le če si to prenese skozi instrument zraka (kar pa na duhovni način leži v temelju vsega obstoja), označimo kot zveneči ali zvočni eter; ali tudi, ker ta duhovni zvok materialni obstoj ureja po masi in številu – kot številski eter. Tu gre za dejavnosti zvočnega etra v zemeljskem področju. Ko so omenjene etrske ali tvorne oblikovne sile, bomo kasneje še jasneje uvideli, na kar je bilo opozorjeno že v prejšnjem razdelku, da gre za delovanje elementarnih bitij.
Zelo nazoren dokaz za pojavne oblike začaranja in odčaranja je navedel dr. A. Selawry v svojem delu Spremljanje rasti in minevanja rastlin s kristalizacijami bakrovega klorida (Begleiten von Wachsen und Vergehen von Pflanzen mit Kupferchlorid-Kristallisationen). Dva tedna je pustil učinkovati rastlinski ekstrakt pri kaljenju fižola ločeno na kalček, klični list (kalico) in lupino z delovanjem tvornih sil skozi kristalizacije bakrovega klorida. Pri tem je zelo očitno, da pri kalčku učinkovanje tvornih sil (od začetnega manjšega učinka na rast) enako narašča kot pri kalčnem listu in pojema pri semenski lupini.
Elementarna bitja, začarana v zaščitni lupini in mesnatem kalčnem listu, so se iz tega odčarala v množini, v kakršni niso bila več potrebna, da bi se prav tako v novonastali kalček ponovno začarala in tam naredila začetek za napredujoč proces začaranja pri napredujoči rasti kalčka do popolnoma izoblikovane rastline.
Vsa elementarna bitja si daljnosežno prizadevajo, da se po začaranju obnovijo v odčaranju. Nimajo nobenega Jaza kot bistvenega člena, ne morejo iz lastne odgovornosti samostojno delovati. Pri svojem delu so vselej odvisna od navodil nadrejenih bitij.
Komentarji