Rudnine (minerali) 

To kraljestvo narave je prvo doseglo zemeljsko fizično pojavno obliko. Vanj sodi vse, kar je brez življenja. Posamezne pojavne oblike imajo na Zemlji le fizično telo, obtkano z eteričnim telesom, obsijano z astralnim telesom, vodi pa ga ustrezni skupinski Jaz (skupinska duša). Poleg trdnih zemeljskih tal prištevamo k mineralnemu kraljestvu tudi vse vodne oblike do oblakov v atmosferi in prav tako proste pline. Tudi izumrla živa bitja lahko pod določenimi okoliščinami postanejo minerali, na primer šota, rjavi premog, premog ali notranje ali zunanje okostje živali, iz katerih nastanejo bolj ali manj razširjene geološke formacije ali nastajajo še danes kot šota v močvirjih ali kot koralni grebeni v morju.

Ker smo vsakodnevno obdani z mrtvimi členi mineralnega kraljestva, se zdi primerno čim bolje spoznati, da izza vsake pojavne oblike mineralne substance živi in deluje skupinska duša in da je obstoj posamezne pojavne oblike mogoč le ob pomoči elementarnih bitij.

Kaj so skupinske duše mineralov? Ko spoznamo bistvo in pomen delovanja skupinskih bitij, lahko jasneje delujemo v tehničnih stikih z minerali predvsem tako, da hkrati pravilno vidimo tudi delovanje elementarnih bitij, ki so od sodelujočih pri vseh mineralnih pojavnih oblikah najpomembnejši in so lahko človeku najpomembnejši pomočniki, če pravilno spoznamo njihovo bistvo.

Skupinske duše mineralov delujejo žarkasto od zunaj in vidimo, kako žarčijo navznoter, kako te skupinske duše zgrabi in pretrese, ko nanje s svojo privlačnostjo deluje Sonce, iz katerega izžareva astralno telo minerala. Od Sonca izžareva v prostor astralno telo minerala, iz kozmičnega prostora je mineral obsijan z mineralnim Jazom. Skupno žarenje se hkrati preoblikovano izrazi v oploditvi skupinskega Jaza z astralnim telesom in s tem se mineral v svoji popolnosti šele zbere oz. sestavi.

Glede zmožnosti občutenja skupinskih Jazov mineralov je mogoče reči, da tudi mineralnim skupinskim Jazom pripadata astralno in eterično telo, čeprav je v fizičnem delu, ki ga imate pred seboj, le fizično telo. Kdor vidi živo zvezo, ve, da se pri razbijanju velikih kamnitih klad v kamnolomu občuti podobno, kot če zarežete v meso nekega organizma. Medtem ko delavci v kamnolomu drobijo kamenje, se skozi rudninstvo pretakajo astralni tokovi. Toda Jaz kamna čuti bolečino in veselje. Ko vržete kamen ob tla, čuti mineralni Jaz veselje, ugodje; najprej se to zdi kot paradoks, a vendar je tako, da bolj ko kamen razbijete, več ugodja občuti mineralni Jaz. Kdaj občuti mineralni Jaz bolečino? Bolečino lahko za mineralni Jaz zaznate najprej, če imate na primer kozarec vode, v kateri je raztopljena kuhinjska sol; raztopino v kozarcu ohladite, tako da se izločijo trdni kristali kuhinjske soli, da se mineralna substanca stisne, postane trdna. Pri tem izločenju trdnega, ki je bilo najprej raztopljeno, premešano, nastane bolečina; in prav tako bi bilo boleče, če bi lahko na koščke razbito skalo ponovno sestavili. V mineralu, ki se raztopi ali razdrobi, pride vedno do veselja, in ko se strdi, nastane občutek bolečine. Za duhovnega raziskovalca, ki še vidi na arupa nivoju, se minerali kažejo podobno nohtom človeka, kajti minerali so kakor nohti bitij, ki imajo na zgornjem devachanu svoj Jaz. Nohta si sploh ne morete predstavljati, ne da si predstavljate človeka. Tako je tudi z mineralom.

Pojasnimo si še veliko raznovrstnost zemeljskih mineralov kot posledico delovanja ustreznih skupinskih duš. Iz tega planeta pri mineralnem kraljestvu (ker so minerali dobili trdno obliko) skozi planetarne tokove niso ustvarjeni tipi, ki so v gibljivosti, ampak ravno enoznačni, jasni tipi. In potem so skozi različne položaje planetov poleg glavnih substanc ustvarjeni tudi drugi tipi, postranske substance, ki so spet odvisne od konstelacij posameznih planetov (ob podobah ozvezdij živalskega kroga). Mineral držijo skupaj zunanje astralne sile, in sicer mu to astralno stisnjenost določajo različne lege Sonca glede na Zemljo. Kristalne oblike mineralov potrebujejo za svoje izoblikovanje posebno sodelovanje hierarhičnih bitij. V neizmernih mnogovrstnih oblikah kristalov zagledamo razodevanje velikega obilja bitij, ki se v matematično-prostorski podobi izživijo v kristalih. V kristalih gledamo božanstva.

Opazno je, da imajo tudi posamezni elementi skupinski Jaz, posebno duhovno, ki deluje skoznje. To so štirje bratje dušika: ogljik, kisik, vodik in žveplo. Vse te snovi so v notranjem odnosu z zelo posebno oblikovanim duhovnim, so torej nekaj povsem drugega od tega, o čemer govori naša kemija. Naša kemija govori le o truplu snovi. Ne govori o resničnem snovnem.

Rastline 

Rastlinsko kraljestvo narave je dobilo v območju Zemlje prve še zelo preprosto organizirane pojavne oblike med razvojem Mesečevega utelešenja Zemlje po prvi zelo obsežni strditvi in ohladitvi površine Zemlje. Mineralno strjevanje Zemlje je bilo predpogoj za izoblikovanje prvih rastlinskih oblik. Prve rastlinske vrste so se izoblikovale že v lemurijski dobi (četrti dan stvarjenja). Bistvena razlika glede na mineralno kraljestvo je, da so rastline živi organizmi. Poleg fizičnega telesa imajo življenjsko ali eterično (etrsko) telo, obsijano z astralnim telesom skupinske duše, vodi pa ga skupinski Jaz ustrezne rastlinske vrste. Te rastline še niso bile v fizično vidni, ampak v eterični podobi, plavajoče v tekočem elementu, ki je vseboval beljakovino; zasijale so in spet izginile; podobne so bile današnjim algam. Tal, na katerih bi mogle rasti, še ni bilo. Kot pri vseh stvaritvah med lemurijsko dobo gre tudi tu za skupinske duše.

Število rastlinskih vrst, pogojeno z njihovimi ustreznimi skupinskimi Jazi, je komaj pregledno, od mikroskopsko majhnih bitij v okviru različnih rastlinskih družin do največjih organizmov, ki jih premore ustvariti narava. Na trdni Zemlji imamo kot rastlinske velikane mamutska drevesa (Sequoia gigantea), več sto let stara in do 90 metrov visoka, in drevo evkaliptusa (Eucalyptus amygdalina), ki v subtropskem klimatskem področju hitro rastoče neredko doseže višino 110 metrov. V morski vodi na obalah Ognjene zemlje in v področju polarnega kroga ob norveški zahodni obali uspevajo nasploh največji organizmi, vrsta alg Macrocystis pyrifera z ogromnimi pahljačasti listi, ki dosežejo izredne velikosti. Alge pripadajo vrsti najbogatejših rastlinskih družin, ki zaobsega tako omenjene velikanke kot tudi mikroskopsko majhne vrste, pri čemer kot prebivalke morja tvorijo daleč največje rastlinske mase na Zemlji, delno plavajoče v vodi, delno netrdno ukoreninjene na morskem dnu, ker alge ne tvorijo korenin, le plezalne organe, saj v svojem hranilnem okolju lebdijo in plavajo.

Bistveni pomen rastlinskega kraljestva je, da zmorejo rastline v svojih zelenih rastlinskih delih s pomočjo listnega zelenila (klorofila) v tako imenovanem procesu asimilacije (fotosinteze) iz ogljika v obdajajočem zraku tvoriti ogljikove hidrate, najprej v obliki sladkorja, ki je potem lahko shranjen kot škrob. V celicah delujejo v vodnem elementu undine skupaj s silfami, ki posredujejo svetlobne sile Sonca, in z duhovi ognja, ki posredujejo toplotne sile Sonca. Vse tri skupine teh elementarnih bitij se skupno začarajo v ogljikove hidrate, ki so jih proizvedle. Brez žrtvovanja elementarnih bitij skupaj z žrtvujočimi rastlinami, ki so hrana za živalsko in človeško kraljestvo, življenje teh dveh kraljestev na Zemlji ne bi bilo mogoče.

V tej zvezi je treba še omeniti, da je predpogoj tej v začetku drugega stvarjenja postavljeni sintezi ogljikovih hidratov dejavnost višjih luciferskih bitij, ki izposlujejo, da lahko nevidno temno Sončevo sevanje postane fizično zaznavno svetlobno in toplotno delovanje. V tem je vsebovana v okviru evolucije Zemlje nujno potrebna naloga luciferskih bitij, ki so pripravila ustrezne silfe in duhove ognja do tega, da so se začarali v svetlobno in toplotno sevanje.

Obstajajajo vrste višjih rastlin, toda predvsem tudi veliko vrst nižjih, ki ne razvijejo listnega zelenila. Živijo kot zajedavci na rastlinah, ki listno zelenilo razvijejo ali pa se hranijo z organskimi snovmi strohnjenih rastlin, nastalimi pri asimilaciji.

Fizične pojavne oblike mnogih vrst rastlin lahko v bistvu nastanejo le, ko je mogoče izza vsakega posameznega bitja rastlinske vrste kot vodilno delujočo spoznati neko rastlinsko skupinsko dušo (skupinski Jaz).

Skupinski Jazi rastlin, imenovani tudi skupinske duše, so odvezanosti od rodu duhov modrosti ‒ kiriotetov. Prav za rastlinski svet se predstavi okultnemu opazovalcu vrsta Jazov, četudi obstaja veliko manj Jazov za rastlinski kot za živalski svet. Številčno so bolj omejeni. Cele skupine rastlin pripadajo enemu skupnemu Jazu. Tudi rastlina ima svoje astralno telo in svoj Jaz. Celotno astralno telo rastline, in sicer astralno telo vseh rastlin, ki obstajajo na Zemljini obli, je isto kot astralno telo Zemlje same; rastlina je torej potopljena v astralno telo Zemlje in vsi rastlinski Jazi so v središču Zemlje.

Z okultnega vidika lahko Zemljo razumemo kot velik organizem, kot živo bitje, ki ima svoje astralno telo; posamezne rastline na naši Zemlji so njegovi členi. Individualno imajo izoblikovano le fizično in eterično telo. Posamezne rastline nimajo zavesti; Zemlja ima svojo zavest – svoje astralno telo in svoj Jaz. Poleg tega so tu še druga duhovna bitja in ne bi se smeli čuditi, kako da imajo vsa prostor. So eno v drugem in tam se lahko tudi zelo dobro prenašajo. Kot imate vi različne dele zavesti, se prežemajo različna astralna telesa rastlinskih skupin v astralnem telesu Zemlje – in posamezni rastlinski Jazi v središču Zemlje. Naši Zemlji ni neprijetno, ko utrgate rastlino s cvetom. Zemlja ima svoje astralno telo in v njem svoja občutenja. Ko utrgate neko rastlino, občuti celo ugodje. Pri tem občuti ugodje Zemlja in ne posamezna rastlina. Nasprotno občuti Zemlja bolečino, ko rastlino s koreninami vred izpulite. Je tako, kot če živali iztrgate meso.

Skupinske Jaze rastlin je mogoče najti na nižjem devachanu; vendar so najprej lokalizirani v središču Zemlje. Tam imajo vsi skupinski Jazi rastlin svoj center. Tukaj je naznanjeno minljivo zgodnje premikanje, po čemer imajo skupinski Jazi rastlin svoje središče najprej v središču Zemlje in ga je šele kasneje mogoče najti v nižjem devachanu. Pozornost vzbujajoče je, da se skupinski Jazi rastlin ne nahajajo tako kot tisti drugih kraljestev narave izključno v kozmičnih območjih, ampak zunaj njega, in sicer najprej v zemeljski notranjosti. Rastlinski Jazi se izvorno združijo v središču Zemlje (v peti regiji zemeljske notranjosti, v plodni in rastni Zemlji). V množini (kot se potem v poteku evolucije Zemlje posamezne rastline na zemeljski površini razvijajo) se rastlinski Jazi razširjajo preko Zemljine površine navzgor v območje nižjega devachana. Njihovo astralno telo še danes nastopa in migota okrog območij cvetov vsake posamezne rastline, tako da se le-ta nahajajo v polarnem napetostnem polju rastlinskih Jazov, ki se razteza od pete regije Zemljine notranjosti navzgor do druge regije duhovne dežele. Navedli smo, da je število skupinskih Jazov pri rastlinah veliko manjše kot pri živalih. V celoti obstaja sedem rastlinskih skupinskih duš, ki pripadajo Zemlji. Očitno gre tukaj (kot tudi v mineralnem in živalskem kraljestvu) za sedem glavnih skupin, ki ustrezajo sedmim planetarnim sferam, in se naprej diferencirajo, vendar ne tako široko kot v mineralnem in živalskem kraljestvu.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Arhiv
Obvestila o novostih

Vnesite veljaven e-naslov in sprotno boste obveščeni o novih prispevkih.

Join 33 other subscribers