OKULTNA FIZIOLOGIJA

22,00

Vezava

mehka

Število strani

180

KAZALO

PRVO PREDAVANJE, Praga, 20. marca 1911

Za spoznanje človeškega bitja je nujno spoštovanje človeške narave kot razodevanja duha sveta. Pojasnila duhovnih raziskovalcev. Dvojnost človeka glede njegove oblike in podobe. Možgani in hrbtenjača v odnosu do sistema okostja. Teorija vrtinca lobanje Okena in Goetheja. Preobrazba v področju možganov in hrbtenjače; možgani so preobražena hrbtenjača, starejša od njih. Možgani: budno mišljenje s preudarjanjem. Hrbtenjača: sanjam podobno, deluje brez preudarjanja. V možganih skrita hrbtenjača. Avra možganov in hrbtenjače.

DRUGO PREDAVANJE, 21. marca 1911

Drugi člen človekove dvojnosti, prehranski aparat: sistem predelave snovi. Limfni sistem, sistem krvnih obtočil, srce; zgornji: zaobsega možgane in čutne organe; spodnji: vključuje vranico, jetra in žolč. Sprememba krvi skozi čutne vtise in skozi dejavnost vranice, jeter, žolča kot organov zgoščevalnih procesov sveta: Saturn, Jupiter in Mars. Živčni sistem: orodje astralnega telesa; kri: orodje Jaza. Živčni sistem je diferenciran oz. razčlenjen, kri enotna. Odnos zunanjih vtisov in duševnih dogodkov do krvi in Jaza. Neposredno delovanje živcev na Jaz. Ločitev delovanja živcev od krvi z notranjimi vajami koncentracije; izključitev krvi z odbijanjem dejavnosti živcev v notranjost.

TRETJE PREDAVANJE, 22. marca 1911

Posledice duševnih vaj za koncentracijo. Delovanje čutnega sveta in notranjega sveta organov na kri. Simpatični živčni sistem kot posrednik delovanj notranjega sveta, živčni sistem možganov in hrbtenjače kot posrednik delovanj zunanjega sveta. Mistična zatopitev v lastno notranjost okrepi zvezo med krvjo in simpatičnim živčnim sistemom. Bistvo mistične zatopitve. Ritmizirajoča funkcija vranice vodi k notranjemu lastnemu ritmu. Saturnovo delovanje v vesolju, nujnost ponovnega vzpostavljanja sozvočja lastnega ritma z ritmi sveta; bajka o Kronosu. Fiziološki pomen mitskih podob.

ČETRTO PREDAVANJE, 23. marca 1911

Vranica. Organi kot izraz duhovnih delovanj. Ritmiziranje prehrane in njeno prilagajanje človeški organizaciji skozi vranico, jetra, žolč. Odnos do zunanjega sveta skozi dihanje in kri. Srečanje teh dveh sistemov moči sveta v srcu. Harmoniziranje sistema skozi ledvični sistem. Srce in krvni sistem kot središče organizma. Notranji sistem sveta in kri kot orodje Jaza. Razmerji Jaza do dihanja in zaznavanja. Odnos nematerialnih procesov do materialnih. Prehajanje duševnih doživetij na etrsko telo. Tvorjenje in oblikovanje spominskih predstav. Pomen češerike (epifize) in možganskega priveska (hipofize).

PETO POGLAVJE, 24. marca 1911

O bistvu in pomenu organov; nadčutni organizem. Opazovanje etrskega telesa in delovanja astralnega telesa in Jaza. Razlike v skupnem delovanju sistema moči. Fizično telo kot sistem moči. Pojem celokupnih organov. Najti odpor kot povod in priložnost za samozaznavanje; Izločanje kot notranje najdenje odpora. Doživetje Jaza s spreminjanjem krvi. Podoba človeka in človeške sposobnosti. Sile, ki prodirajoče od znotraj navzven tvorijo in oblikujejo kožo. Nudenje odpora prehranskim snovem s predelavo njihove živahnosti; sile gibanja. Nasprotje možgansko-hrbtenjačnemu živčnemu sistemu in simpatičnemu živčnemu sistemu: funkcija epifize in hipofize.

ŠESTO PREDAVANJE, 26. marca 1911

Koža kot izraz Jaza in človekove zavesti. Krvni sistem kot v celotno organizacijo preneseni Jaz. Razlika med življenjskim procesom in procesom kopičenja snovi. Kako izločanje snovi v notranjosti organizma omogoča, da se organizem zaveda sebe. Organizacijske sile človeškega telesa kot zakoni za oblikovanje krvnega obtoka; vstavitev organov vanj. Krvni sistem je z doživljanjem Jaza najbolj določljiv sistem med organi. Okostje, najstarejša vrsta prehranskih procesov v razvoju. Nedoločljivost okostja; krvni sistem kot njegov nasprotni pol. Okostje: delujoče v smislu Jaza, vendar je zanj nedoločljivo. Krvni sistem: živahno vzpostavljajoči Jaz procesi. O frenologiji, ki po obliki lobanje sklepa na človekove duševne lastnosti.

SEDMO PREDAVANJE, 27. marca 1911

Kri kot orodje Jaza. Možgansko-hrbtenjačni živčni sistem: zavestno življenje. Simpatični živčni sistem: zadrževanje zavesti od življenja notranjega sistema sveta. Okostje, človeška oblika za Jaz življenje; neodvisnost notranjega sveta od zunanjega, stalnost in neodvisnost toplote krvi. Materialna dogajanja skozi vse procese duševnega življenja: proces mišljenja, čutenje, proces volje. Zavestna in nezavedna Jaz organizacija: okostje in Jaz. Notranji sistem sveta in astralno telo. Dve v temelju ležeči delovanji mišljenja. Okostje in odlaganje soli. Čustveni procesi in izvorni procesi. Procesi volje in ogrevalni procesi. Kri kot najbolj neodvisen organski sistem in kot varovalec drugih organskih sistemov. Rdeča krvna telesca. Posebnost krvi. Terapevtski vpogledi.

OSMO PREDAVANJE, 28. marca 1911

Nadčutni sistem moči: človeška oblika. Včlenitev prehranske snovi v življenjski proces; preobrazba le-tega skozi notranji sistem sveta. Vsakemu tvorjenju organov v temelju ležeče tkivo: rastlinski proces. Od življenja k doživljanju: izločanje v limfni sistem daje zamolklo zavest. Jaz zavest skozi odpiranje navzven. Jaz, kri, proces tvorjenja žolča se srečuje s prehranskim tokom. Srce se odpira navzven skozi pljuča. Izločanje ogljikove kisline in sečnih substanc. Srce kot središčni organ. Planetni sistem in notranji sistem sveta; kovine in organi. Sol in lahko oksidirajoče snovi kot uravnavajoča sredstva. Učinkovitost rastlinskih snovi. Sprememba prejšnjih v kasnejše organske oblike; napredujoč in padajoč razvoj. Pomen ženskega in moškega deleža na nastanek človeške podobe. Preobrazba dejavnosti organov skozi kri vse do procesa segrevanja in pod vplivom toplote vse do sočutja. Preobrazba toplote v sočutje kot misija Zemlje.

Delite s prijatelji: