Pedagoška praksa z vidika duhovnoznanstvenega spoznanja .pdf oblika

Avtor: Rudolf Steiner

Naslov: Pedagoška praksa z vidika duhovnoznanstvenega spoznanja človeka, osem predavanj, Dornach, od 15. 4.−22. 4. 1923

Prevod: J. Urbanc

Grafično oblikovanje: Tomaž Merzel Oman

Založnik: J. Urbanc, samozaložba

Sozaložnik: Medium, d.o.o., Žirovnica

Zbirka: Antropozofska biblioteka

Kraj in leto izdaje: Ljubljana, 2023

Strani: 200, cena: 22 evrov

Naslovnica: R. Steiner

Tisk: Tiskano kot sprotni izvodi

Izvirni naslov: Die pädagogische Praxis vom Gesichtspunkte geisteswissenschaft-licher Menschenerkenntnis, Acht Vorträge, drei Fragebeantwortungen und eine Ans-prache, Dornach 15. bis 22. April 1923

© za slovenski prevod: J. Urbanc

 

 

Kazalo vsebine

Prvo predavanje, 15. aprila 1923 . . . . . . . . . . . .

Kaj moramo narediti za vzgojo in poučevanje, da bosta ponovno delovali s srcem? Intelektualna doba gleda enostransko na človeško bitje. Njene ugotovitve so osnovane na tem, kar postane očitno pri neupoštevanju duhovnih in nekaterih duševnih sil. V današnji znanstveni pogled na svet se je vrinilo veliko elementov nerealne duševne zgradbe. Za dosego človeškega bitja so potrebne žive ideje. V vzgojno-izobraževalni praksi je potrebno upoštevati celotno življenjsko dobo.

Drugo predavanje, 16. aprila 1923 . . . . . . . . . . . .

Znanje rastočega otroka; prve tri sposobnosti: hoja, govor in mišljenje. V prehodu k pojmom s statiko in dinamiko je tkanje usode skrito. Otrok sprejema iz okolja duševni element svoje okolice. Z mišljenjem zgrabi zunanjo naravo.

Tretje predavanje, 17. aprila 1923 . . . . . . . . . . . .

Posnemanje je naravni zakon. Religijska vdanost, pobožnost do okoljskega sveta. Širjenje horizonta z otrokovo hojo; govor in prvo mišljenje. Približanje umetniškega elementa s pomočjo jezika. Otrok potrebuje slikovit, in ne logičen pristop. Med drugim življenjskim obdobjem postane sprejemanje avtoritete naravni zakon. Z menjavo zob se začne razvijati spomin iz otrokove poduševljenosti življenja navad. Prepletanje dihanja in cirkulacije krvi znotraj ritmičnega sistema med devetim in desetim letom in skozenj prejme otrok muzikalične sile. Puberteta. Narava ritmičnega sistema.

Četrto predavanje, 18. aprila 1923 . . . . . . . . . . . .

Pomembnost igre na stopnji posnemanja. Preoblikovanje igre v delo. Pisanje iz aktivnosti slikanja in risanja. Učenje branja. Govor. Samostalniki in soglasniki. Glavna obdobja življenja in še posebej deveto leto. Jaz in okoljski svet. Prvi naravni študij. Rastlinski svet z zemeljskega vidika. Živalski svet kot prikrito razširjeno človeško bitje.

Peto predavanje, 19. aprila 1923 . . . . . . . . . . . .

Otrokovo čustveno življenje med sedmim in štirinajstim letom. Narava avtoritete. Otrokovo voljno življenje. Otrokova izkušnja slikovnega elementa pred devetim letom in kasneje. Umetniški element v lekcijah. Različne značilnosti človeških členov med potekom življenja. Po dvanajstem letu se začne razvijati občutek za vzročnost. Otrok je pripravljen za pouk mineralogije, fizike in vzročne interpretacije zgodovine. Škodljiv učinek prezgodnjega presojanja. Kriza okrog devetega leta. Barvni vidik in prožnost duše. Učenje branja. Prehod znanja v sposobnosti.

Šesto predavanje, 20. aprila 1923 . . . . . . . . . . . .

Odnos individualnega do telesno socialnega. Tri temeljne vrednote: hvaležnost, ljubezen, občutek dolžnosti in njihov razvoj. Potreba uvajanja elementa ‘duševnega dihanja’ v pouk. Resnost in humor. Povsem vključena naravnanost k življenju mora prežeti učiteljevo dušo in duha. Poučevanje in zdravljenje. Izobraževanje je samoizobraževanje. Učitelj mora kultivirati nesebičnost. Izobraževanje kot socialno delo. Institucije imajo majhen pomen v socialnem razvoju. Vodilna principa za delo v socialni sferi.

Sedmo predavanje, 21. aprila 1923 . . . . . . . . . . . .

Potreba po ubiranju srednje poti v obvladovanju zahtev modernega življenja, posebno po dvanajstem letu. Skozi občutek hvaležnosti in zmožnost ljubiti je razvita tretja temeljna vrednota, namreč občutek dolžnosti. Po dvanajstem letu in posebno po puberteti mora izobraževanje vstopiti v praktične aktivnosti (pouk pletenja, šivanja, tkanja, predenja, vezave knjig) tako za dečke kot za deklice. Uvajanje preprostih mehanskih in kemijskih procesov, uporabljanih v tehnologiji, ima za posledico prežemanje fizičnega telesa z duševno-duhovnimi silami. Pomanjkanje za pouk dosegljivega časa zaradi pritiska izvajanja testov in preizkusov. Tragedija materializma.

Osmo predavanje, 22. aprila 1923 . . . . . . . . . . . .

Vodenje šole na principih, predstavljenih v tečaju. Enaka pozornost mora biti posvečena telesu, duši in duhu. Higienski in terapevtski vidik vzgoje in izobraževanja. Prepletanje in vzajemno delovanje treh glavnih sistemov: živcev in čutil, ritmičnega sistema, prehranjevanja in okončin. Otroške bolezni v prvem sedemletnem obdobju. Drugo sedemletno obdobje je najbolj zdravo, ker ritmični sistem izžareva v otrokov celotni organizem in se ritmični sistem nikoli ne utrudi. Srečanja učnega osebja kot življenjska kri šole. Šolski zdravnik. Kako obravnavati različne temperamente. Vzpodbude, ki izžarevajo iz štirih evangelijev. Vsaka posameznost znotraj celotnega šolskega življenja mora odsevati duha, ki vlada po vsej šoli. Blok periode glavnih učnih ur. Jezikovne učne ure. Telovadba in evritmija. Celotni človeški organizem je orientiran k silam glasbe. Waldorfska vzgoja in izobraževanje sta namenjena vsemu človeštvu.

Uvodne besede k evritmijski predstavi, 15. aprila 1923 . . . . . . . . . . . .