Socialno razumevanje iz duhovnoznanstvenega spoznanja .pdf oblika

Avtor: Rudolf Steiner

Naslov: Socialno razumevanje iz duhovnoznanstvenega spoznanja, cikel predavanj, Dornach, 3. 10.− 15. 11. 1919

Prevod: Jani Urbanc

Grafično oblikovanje: Tomaž Merzel Oman

Založnik: J. Urbanc, samozaložba

Sozaložnik: Medium d.o.o., Žirovnica

Zbirka: Antropozofska biblioteka

Kraj in leto izdaje: Ljubljana, 2024, .pdf oblika

Strani: 240, cena: 24 eur

Naslovnica: R. Steiner

Tisk: Tiskano kot sprotni izvodi

Izvirni naslov: Soziales Verständnis aus geisteswissenschaftlicher Erkenntnis

Dornach, 3. 10. 1919–15. 11. 1919

© za slovenski prevod: J. Urbanc

CIP – Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

 

Kazalo

PRVO PREDAVANJE, 3. oktobra 1919

Gibanje za tričlenost in antropozofija. Nemčija, Švica in tričlenost. Nič hudega sluteči antropozofi glede socialnega problema. Prihodnja oblika človeške povezanosti: asociacije. Skupno občutenje astronomskega s socialnim. Grška deželna zavest, današnja zemeljska zavest, prihodnja svetovna zavest.

DRUGO PREDAVANJE, 4. oktobra 1919

Intuicija, inspiracija, imaginacija v treh periodah mladostnega razvoja. Spomin in prebava. V prvem delujejo zemeljske sile, v drugem zračne, ki pritekajo od zunaj, v tretjem razvojne periode. Po enaindvajsetem letu delujejo te sile v krvi. Od 15. st. popuščanje nezavednih krvnih sil. Nova pedagogika nujna, da bi si zavestno priborili, kar je prej povzročala kri. Duhovno življenje mora razviti človeško spoznanje in socialno mišljenje.

TRETJE PREDAVANJE, 5. oktobra 1919

Človek kot pripadnik Zemlje in vesolja. Socialne ideje predpostavljajo, da se človek občuti kot državljan sveta. Za dojetje pojma blaga je potrebna imaginacija, pojma dela inspiracija, pojma kapitala intuicija. Človek kot tričleno bitje (telo, duša, duh) v nasprotju z učenjem koncila iz Konstantinopla 869. Učinkovanje mrtvega človeškega telesa kot nujna poživitev in obnovitev Zemlje. Materializem kot pot k svobodi. Moderna teologija.

ČETRTO PREDAVANJE, 10. oktobra 1919

Sile propadanja v naši civilizaciji: Pomanjkljivosti kozmogonije – znanstvenih teorij o nastanku sveta in vesoljstva; namesto svobode fatalizem oz. naravna nujnost; nobenih altruističnih občutenj, ampak egoizem. Nagnjenje različnih ljudstev k delnim resnicam: Azijcev k bratskemu mišljenju, Evropejcev k svobodi, zahodnjakov h kozmogoniji. Od resničnosti izločeni pojmi. Konservativne in liberalne strankarske smeri v njihovi povezanosti z agrikulturo in industrijo.

PETO PREDAVANJE, 11. oktobra 1919

Predispozicije oz. nagnjenja ljudstev. Intelektualizem Evropejcev preprečuje razvoj religioznega in znanstvenega impulza. Prepad med védenjem in mišljenjem. Površinsko mišljenje Luja Brentana. Ekonomski tok od Evrope k Ameriki. V novejšem času v srednji Evropi zastajanje religioznega toka z vzhoda in prav tako ekonomskega toka proti zahodu. Novo oblikovanje tokov le skozi tričlenost.

ŠESTO PREDAVANJE, 12. oktobra 1919

Površinskost materialističnega zgodovinskega pojmovanja, ki se vrača k ekonomski razslojenosti prebivalstva v času reformacije. Posvečenci v egipčansko-kaldejski dobi so vladali iz duhovno-spiritualnih impulzov; v grško-rimski dobi svečeniki oz. duhovniki. Gospostvo in oblast gospodarstvenikov od reformacije dalje. Spreminjanja človeških duševnih konfiguracij: Realna povezanost z duhovnimi svetovi do 8. st. pr. Kr. Zavest božanskega izvora človeške inteligence do 15. st. Od tedaj vera v odvisnost inteligence od telesnosti. Spiritualizacija intelekta. Jakob I. angleški kot naslednik starih svečeniških kraljev, Cromwell, predstavnik modernih gospodarstvenikov. Hitro ponovno utelešenje vodilnih osebnosti nove dobe. Razpadanje fizičnega Zemlje. Ozdravljenje skozi samostojno duhovno življenje.

SEDMO PREDAVANJE, 17. oktobra 1919

Čutno spoznanje in moralno spoznanje. Naravno spoznanje ni izpolnilo niti nravne oz. moralne niti socialne ideje. Kantova kritika ‘čistega’ in ‘praktičnega’ uma kot izraz prepada med moralnim idealom in čutnim spoznanjem. V poganski kulturi sta bila oba združena – ‘izgubljena beseda’. Pramodrost se je morala izgubiti, da bi bilo ljudem omogočeno napredovati k svobodi. Misterij na Golgoti je ohranjal staro pramodrost in nosil naprej moralni impulz. Od sredine 15. st. nova modrost – naravoslovje brez morale. Moralo, nravnost je potrebno doseči z nadčutnim védenjem, da lahko tako nastane socialni vzgib. Raziskovalna metoda in raziskovalni rezultat v naravoslovju in duhovni znanosti. Udobnost kot glavna ovira nadčutnemu spoznavanju.

OSMO PREDAVANJE, 18. oktobra 1919

Ozdravitev socialnih odnosov le skozi načine predstavljanja, ki so drugačni od naravoslovnih, katerih rezultati v bistvenem služijo tehniki. Pomanjkanje ‘čistega gledanja’ se sicer skozi opazovanje v naravoslovju popravi, toda ne v socialni znanosti. Zato zavajanje, da v ekonomskih dogajanjih obstaja socialna resničnost in da naj bi bile oblikovne sile abstraktne ideje. ‘Notranje’ in ‘zunanje’ v človeku. Skozi svoje čute živi človek v sedanjosti, miselno življenje je odsev predrojstnega življenja, element volje je embrio oz. seme za posmrtno življenje.

DEVETO PREDAVANJE, 19. oktobra 1919

Človeška usoda: reinkarnacija in karma. Zaznavanje Jaza skozi nočne prihranke zavesti. Človek spi, toda z ozirom na svoje hotenje tudi podnevi. Zmožnost le negativnega zaznavanja lastnega Jaza nam omogoča zaznavati Jaz drugega človeka. Zaznavamo ga s svojim hotenjem; ponovno nas za trenutek uspava. To vibriranje sem in tja je praelement socialnega sobivanja oz. skupnega življenja človeka s človekom. Stare oblike krvne in ljudske povezanosti je potrebno preseči. Od reformacije tri etape – vladavina ekonomskega človeka, bankirjev in kapitala. Zdaj mora vstopiti socialno razumevanje, ki ustvari razumevanje karme za naslednjo inkarnacijo, to pomeni razumevanje usode posameznega človeka.

DESETO PREDAVANJE, 23. oktobra 1919

Življenje, nerazumljivo brez razširitve zavesti na predrojstno in posmrtno. Cerkev je človeku kratila vpogled v predrojstno življenje, da bi dobila moč. Vse individualno je učinkovanje predrojstnega, socialno je kal za posmrtno. Kdor zanika predeksistenco, zanika individualno nadarjenost. Iz tega predajajoča se vzgoja vodi k izenačevanju, uravnilovki: iz katolicizma je izšla tudi socialna demokracija. Preseči je potrebno vezanost na jezike. Od egiptovske slikovne pisave (hieroglifov) k današnji stenografiji. Zgradba v Dornachu kot svetovni, kozmični hieroglif.

ENAJSTO PREDAVANJE, 1. novembra 1919

Tretje poatlantsko razdobje in sedanjost. Stara poganska kultura je bila kultura modrosti. Človek se je takrat čutil kot člen vesoljstva; dejansko ni potreboval moralnih vzgibov. Iniciirani so človeku njegove naloge prebirali iz zvezd. To pogansko modrost je inspirirala Luciferjeva modrost, inkarnirana v 3. predkrščanskem tisočletju v Aziji. V prelomu časa je sledila inkarnacija Kristusa. Preden bo pretekel le del 3. pokrščanskega tisočletja, sledi na zahodu inkarnacija Ahrimana. Le-ta se pripravlja že sedaj – skozi podpiranje pogleda, da se vesoljstvo pojmuje kot stroj, prepričanje, da znanstvena zadovoljitev zadošča za javno življenje ljudi. Nacionalni princip in strankarska stališča kakor tudi enostransko pojmovanje evangelijev. Součinkovanje Luciferja in Ahrimana.

DVANAJSTO PREDAVANJE, 2. novembra 1919

Duhovno življenje mora biti poleg pravnega življenja ločeno od gospodarskega življenja. Ahriman ima interes za spojitev duhovnega življenja z državnim in gospodarskim življenjem. Romain Rolland. Človeštvo mora od ‘besede’ napredovati h gledanju duha. Prostor in čas priskrbita le zunanjo stran stvari. Naravoslovje – ahrimansko slepilo. V notranjem se je Lucifer dokopal do posebne moči, če človek mistično poglobi le to, kar je dobil s seboj ob rojstvu. Človek mora vzpostaviti ravnotežje med lucifersko in ahrimansko močjo – ahrimanski element mora biti prežet z luciferskim, luciferski v notranjosti z ahrimanskim. Hrepenenje kardinala Newmana po ‘novem razodetju’.

TRINAJSTO PREDAVANJE, 9. novembra 1919

Človek kot voljno in razumsko bitje. Voljne sile in naravne sile. Nemorala je pripeljala do atlantske katastrofe. Volja ima sposobnost razkrajanja; povezana je z uničujočimi silami našega planeta. Na tem temelji učinkovanje črne magije. V inteligentnem polu človeškega bitja, tako kot deluje v spanju, ležijo izgrajevalne, obnavljajoče sile sveta. Človeštvo je odgovorno za to, kar prestane Zemlja v kozmičnih dobah. S svetovno zavestjo se človeška odgovornost razširi k svetovni oz. kozmični odgovornosti. Resnična umetnost je odsev nadčutne resnice. Goethejev ‘Faust’. Nastanek krajinskega slikarstva kot simptom materialističnega mišljenja. Sedanja civilizacija ima vse, kar se zunanje pojavi, za resničnost. Človek ni resničnost brez Zemlje, Zemlja ni resničnost brez človeka.

ŠTIRINAJSTO PREDAVANJE, 14. novembra 1919

Pramodrost se je podrobno opisala in stlela. Brez novega pridiha se bodo ljudje preko Zemlje povsem razločili po svojih ozemljih: Na zahodu le gospodarstvo, na vzhodu duhovne resnice; srednja Evropa bo negovala intelektualno področje. Vzhod bi postal za zahod gospodarski objekt izkoriščanja. Tri strani zemeljskega kulturnega življenja: Orient – domovina etičnega, zahod – principa koristnosti; v sredini se izoblikuje estetski tip (Kant, Schiller, Goethe). Umetniško v Filozofiji svobode. Tirpitz, Bethmann in Ludendorff: Mišljenje predkrščanskega Rima. Tipi ‘praktičnega’ in ‘fantastičnega’ človeka v 19. st. Iz dejstev življenja (svetovna vojna) in zgodovine (Bismarck) se morajo ljudje učiti, pregledati in spremeniti svoje presoje.

PETNAJSTO PREDAVANJE, 15. november 1919

Brez luciferske modrosti bi ljudje ostali otroci. Staroindijski modreci so se morali obvezati, da se predajo služenju za razvoj Zemlje, ne da pri tem zapadejo Luciferju. Govorjenje in mišljenje sta bila prepuščena Luciferju. Lucifersko mišljenje posplošuje oz. generalizira, ahrimansko mišljenje razločuje oz. diferencira. Goethe je mislil večinoma lucifersko. Odkar so ljudje Zemlje postali bolj sorodni, so se oddaljili luciferskemu elementu, to jim je prineslo manj koristi. Namesto luciferske modrosti mora biti priborjena nova modrost iz svobodne človeške volje, sicer človeštvo zapade Ahrimanu. Kristusova bitnost je ljudem postala vrsta tovariša, ki ga iz boja z Luciferjem vodi v boj z Ahrimanom.