LJUBEZEN – MODROST

»V SVOJEM BITJU PREBUDITI, ŽIVETI IN POSTATI LJUBEZEN«

Če pogledamo na dejanja Misterija na Golgoti z določenega gledišča, predstavljajo najbolj vzvišeno izkušnjo duhovnega sveta. Luciferjevo delo pripada času, ko se je človek še zavedal svoje lastne udeležbe v duhovnem svetu; Kristusovo dejanje se je izvršilo v sredini materialne eksistence, zato predstavlja tako fizično kot duhovno dejanje. Dejanje Luciferja lahko razumemo, če raziščemo svet z modrostjo. Toda za razumevanje dejanj Misterija na Golgoti nam modrost ne pomaga. Tudi če bi imeli vso modrost tega sveta, bi bilo delo Kristusa še vedno nad našim razumevanjem, kajti za razumevanje Misterija na Golgoti je nujna Ljubezen. Šele ko Ljubezen priteka v modrost in nato spet modrost v Ljubezen, takrat je mogoče razumeti Misterij na Golgoti, šele takrat ko človek na poti k smrti razvije Ljubezen v modrosti.

Z modrostjo združena Ljubezen! Potrebujemo jo, da stopimo skozi vrata smrti, sicer pa z modrostjo, ki ne bi bila združena z Ljubeznijo, resnično umremo. Zakaj potrebujemo modrost, združeno z Ljubeznijo? FiloSofija, filozofija je Ljubezen do modrosti. Starodavna modrost ni bila filozofija, ker starodavna modrost ni bila rojena v Ljubezni, ampak v  razodetju. Filozofija Orienta je ni imela, toda imela jo je modrost Orienta. Filozofija kot modrost Ljubezni je vstopila v svet s Kristusom; tukaj torej imamo prihod modrosti iz impulza Ljubezni. Skozi Kristusov impulz je v svet vstopil impulz Ljubezni. Zdaj moramo impulz Ljubezni sami uporabiti in združiti z modrostjo. Starodavna modrost, ki so jo jasnovidci dosegali z razodetjem, se je izražala v vzvišenih besedah avtentičnih izvornih molitev človeštva:

E.D.N. Ex Deo Nascimur  Iz Boga smo rojeni. To je stara modrost.

Kristus, ki je prišel iz duhovnega sveta, je povezal modrost z Ljubeznijo in ta Ljubezen bo presegla egoizem. To je njen cilj. Toda treba jo je prenesti samostojno in svobodno od bitja do bitja. Zato se je začela doba Ljubezni hkrati z dobo egoizma. Izhodiščna točka vesolja je Ljubezen. Iz nje je čisto samostojno izrasel egoizem. Vendar bo Kristusov impulz, impulz Ljubezni postopno presegel ločitev, ki je prišla v svet, in človek bo lahko postopno vse bolj udeležen v tej moči Ljubezni.

V značilnih veličastnih Kristusovih besedah čutimo Ljubezen, ki priteka v srca ljudi: “Kjer sta dva skupaj v mojem imenu, tam sem v sredini med njima tudi jaz.”

Na podoben način je davni pripadnik Rožnega križa zveneče govoril v Ljubezni, zliti z modrostjo:

I.C.M. In Christo Morimur  V Kristusu umremo.

Človeku je bilo skozi Boga Jehovo usojeno bivanje v skupni duši, v postopnem prežemanju z Ljubeznijo po poti krvne povezanosti (krvnega sorodstva). Kot osebnost živi človek skozi Luciferja. Ljudje so bili izvorno povezani, potem so se kot individuumi ločili; slednje je bilo posledica Luciferjevega principa, ki razvija in pospešuje človekovo sebičnost in samostojnost. S sebičnostjo je v svet vstopila zloba. Moralo se je tako zgoditi, ker brez zla človek ne bi mogel spoznati in sprejeti dobrega. Ko človek doseže zmago nad samim seboj, mu je dana možnost za razvoj Ljubezni.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.