O izgubljenem in ponovno postavljenem templju v povezavi z legendo o lesenem križu ali zlato legendo (R. Steiner, drugo predavanje, Berlin, 22. maj 190)

Opazujmo ponovno izgubljeni tempelj. Salomonov tempelj smo videli kot največji simbol. Najprej poskušajmo to prispodobo razumeti. Iz Biblije veste, kako je prišlo do templja. Pri tem nimamo opravka zgolj s prispodobami, ampak dejansko z zunanjimi resnicami, v katerih se hkrati izraža globoka svetovnozgodovinska simbolika. Graditelji templja so se zavedali, kaj so hoteli s tem izraziti. Preberi več

Eden od Elohimov  se je poročil z Evo in od tod je izšel Kajn. Drug Elohim, Adonai ali Jehova/Jahve, je potem ustvaril Adama. Tudi on se je poročil z Evo in iz tega zakona je izšel Abel. Adonai je zanetil razprtije med družinama Kajna in Abela, kar je povzročilo, da je Kajn Abela ubil. Toda iz nove zveze Adama z Evo je izšel Setov rod. Preberi več

Duhovniško mesto Trojo je ustanovila kolonija, duhovniška kolonija Alba Longa (alba = duhovniško oblačilo). To je bila kolonija duhovniškega mesta in Amulius je zadnji te duhovniške dinastije. Od tam izvira mlajša duhovniška kultura, ki jo je zamenjala kultura svetne razumnosti. Pripovedka te duhovniške kulture ne omenja več. Tančico, ki se je razširila čez duhovniško kulturo prve rimske zgodovine, je odkrila teozofija, ki nam razkrije, da sedem rimskih kraljev ne predstavlja nič drugega kot sedem principov. Preberi več

O izgubljenem in ponovno postavljenem templju v zvezi z legendo o lesenem križu ali zlato legendo, Rudolf Steiner, prvo predavanje, Berlin, 15. maj 1905

Danes si bomo razložili veliko alegorijo in obravnavali predmet, ki je v skrivnem nauku običajno imenovan podoba ali nauk o izgubljenem in ponovno zgrajenem templju. V prejšnjih predavanjih sem razložil, zakaj v skrivnem nauku izhajamo iz takšnih upodobitev; danes bomo videli, koliko predstav ohranja takšna okrajšana upodobitev. Ob tem se bom moral dotakniti tudi teme, ki jo bodo tisti, ki o teozofiji vedo malo ali nič, napak razumeli. Obstajajo ljudje, ki ne razumejo, da sodita teozofija in praksa skupaj, da morata skozi vse življenje skupno delovati. Govoriti bom moral torej o odnosih med teozofijo in celotno življenjsko prakso. Kajti v bistvu moramo ob temi o izgubljenem in ponovno postavljenem templju hkrati govoriti o vsakdanjem delu. Preberi več

Toda človek naj bi hkrati uvidel, da naj bi se takšne duhovne ali neduhovne tokove, ki vodijo k Ahrimanu, naučil obvladovati.

Ko uvidimo, da so dokazljivi programi ene stranke, in prav tako tudi nasprotni druge, si bomo morali reči: Dvigniti se moramo torej na takšno duševno stanje, v katerem ne dokazujemo, ampak doživljamo. Kajti, kar se doživi, je nekaj drugega, kot kar je zgolj razumsko dokazano. Preberi več

Arhiv

Obvestila o novostih

Vnesite veljaven e-naslov in sprotno boste obveščeni o novih prispevkih.

Join 34 other subscribers