Samael Aun Weor: Skrivnost zlatega cvetenja, 2015, 218 str. Še eno temeljno delo, ki nam omogoči bolje spoznati samega sebe in bistvene naloge, ki jih moramo opraviti v tem fizičnem bivanju ….
Oploditev Nobenega dvoma ni, da jajčniki vsakih osemindvajset dni izločijo jajčece, ki ga sprejme eden od jajcevodov in ga modro vodi v maternico čudežev, kjer se mora srečati z moško semenčico (spermijem), če naj bi se začelo novo življenje. Sahaja maithuna, spolna joga, z vsemi svojimi tantričnimi asanami in slavnim coitus reservatus, kljub temu da omejuje število oploditev, nikakor ni ovira za nekaj spočetij oz. zanositev. Vsak zrel spermij lahko pobegne med sahajo maithuno in doseže oploditev.
Zanimivo je, da le en spermij od šestih ali sedmih milijonov, ki jih običajni posvetni neposvečen moški izgubi v enem spolnem odnosu, uspe prodreti v jajčece. Očitno je, da ima oploditveno sposoben spermij večjo moč, da lahko vstopi v jajčece. Ni preveč poudariti idejo, po kateri dinamiko oploditvenega spermija povzroči Esenca, ki se vrača v ponovno utelešenje. Zato je povsem nesmiselno izliti Hermesovo posodo, izgubiti več milijonov spermijev, če je za spočetje potreben le en oploditveni spermij.
Gnostiki ustvarjamo z močjo krijašakti, z močjo volje in joge. Nikoli v življenju ne razlijemo posode sofijskega Merkurja …
V življenju ni izražene bolj spodbujevalne sile, kot je napor, ki ga vlagajo moške in ženske klice, da bi se srečale.
Maternica (uterus) je ženski spolni organ, v katerem se razvija zarodek, to je preddverje tega sveta, kjer se bitje pripravlja za svoj prihod.
Zelo jasno in točno nam je bilo rečeno, da je mogoče po svoji volji izbrati in določiti spol bitja; to je možno, ko to dovoljuje zakon karme. V domišljiji vsakega moškega vedno obstaja živ prototip idealne ženske lepote. V domišljiji vsake ženske nikoli ne preneha obstajati nek popoln in šarmanten princ; to je že dokazano.
Če v trenutku spolne združitve prevlada moška želja, bo plod ljubezni deklica. Če v danem trenutku spolne združitve izstopi žensko hrepenenje, bo bitjece deček.
Na temelju tega principa lahko rečemo: Če oba, Adam in Eva, soglašata, da ustvarita bitje, je očitno, da lahko s svojo voljo določita spol novemu bitju. Če si bosta v transcendentalnem trenutku kemijske spolne združitve mož in žena v medsebojnem psihološkem soglasju resnično želela dečka, se bo očitno rodil deček. Če v čudovitem trenutku metafizične spolne združitve on in ona goreče hrepenita po deklici, se jima bo želja izpolnila.
Z razžarjenim ogljem je na straneh knjige življenja napisano, da se vsako spočetje uresniči pod kozmičnim vplivom Lune v Raku.
Smrt in spočetje sta intimno povezana. Ekstrema se dotikata. Stezo življenja oblikujejo sledi kopit konja smrti. Zadnji trenutki umirajoče osebe so povezani z erotičnimi slastmi para, ki se ljubi.
V zadnji sekundi življenja, natančno v trenutku zadnjega izdiha, prenesemo v prihodnji organizem, ki nas pričakuje onstran časa in prostora, določen poseben kozmični vzorec, ki se bo kristaliziral v oplojenem jajčecu. S pomočjo srebrne vrvice (slavne antakarane) ostanemo povezani z oploditvenim spermijem.
Ni odveč potrditi, da Esenca prodre v fizično telo šele v trenutku prvega vdiha.
Lepota Waldemar pravi: “Dovolj je poznan tako imenovani ženski strah v nosečnosti, zato lahko to temo širše obdelamo. Nakazuje posebna vzburjenja duše, ki delujejo na nežni plod, ki se nahaja v materinem trebuhu. Toda prav čudno je, da se nikoli ni dovolj upoštevalo dejstva, da je psihični vpliv na zarodek izredno pomemben.
Že preprosta sugestija glede predmetov lahko povzroči fizično spremembo zarodka. Tako je pred določenim časom v neki berlinski bolnici žena rodila spako, ki je imela ušesa in gobček psa in živalsko dlako. Med mojimi znanci se je zgodil primer, da je žena nekega industrijalca iz Chemnitza, ki je v času nosečnosti pogosto obiskovala živalski vrt, ker je imela zelo rada levje mladiče, rodila dvojčka z levjima glavama in kremplji; obe bitji sta bili brez človeške inteligence in sta umrli v starosti enajst in dvanajst let.
Pri nosečnicah, ki so se bale miši, se je slišalo, da je imel novorojenček materino znamenje ali madež na koži, podoben mišji koži, natančno na mestu, kamor je mati položila roko v trenutku strahu. V davnih časih”, nadaljuje Waldemar, “se je dalo ugotoviti ustrezno posledico ženskega strahu; možno je bilo zajeti (vključiti) negativne, toda tudi pozitivne posledice. Opijan nam tako pojasnjuje, da so ženske v Šparti rojevale izrazito lepe in dobro grajene otroke, ker so med nosečnostjo v svojih spalnicah občudovale kipe Apolona, Jacinta, Narcisa in sinov Zevsa Dioscurov ter pri tem uživale v glasbi harf in flavt.
Prav tako se je špartanskim možem nalagalo, naj v času nosečnosti svojih žena nikoli ne kažejo mrkega izraza ali slabe volje, temveč so vedno radostni in zadovoljni. Heliodor pripoveduje, da se je zakoncema, ki sta bila izjemno grda, rodil nenavadno lep potomec, ker je imela mati v svoji spalnici vedno čudovit kip Adonisa v naravni velikosti. Tudi tiran Cipra, spačen in grd, je bil kljub temu oče presenetljivo lepih otrok, ker je dal okrasiti spalnico z žarečimi figurami božanstev.
V zgodovini se je nenehno dogajalo, da so bile ženske večkrat osumljene nezvestobe zaradi svojega strahu v nosečnosti.
Temnopolta Persina, žena prav tako temnega Hidaspusa, je rodila belo deklico po desetih letih jalovega zakona. Mož ni verjel v njeno nedolžnost in jo je nameraval obdolžiti, da je zanosila s tujcem, zato je dala deklici ime Charikleia, se ji odrekla in jo poslala proč. Zgodilo se je, da jo je po mnogih letih ponovno srečala. Vsa srečna je takrat povedala hčerki: Rodila si se bela, ta barve pa je v nasprotju z etiopsko naravo, toda sama sem poznala vzrok. V rokah svojega soproga sem videla podobo gole Andromede, ko jo je s pečin ugrabil Perzej, in zato si ti dobila to barvo. Tedaj je Persina priznala možu, da je imela hčer; dala je postaviti kip Andromede poleg Charikleie in podobnost je bila resnično osupljiva. Hidaspusa je to prepričalo, ljudstvo pa je presrečno vriskalo od veselja in trojico obsulo z blagoslovi.”
Tudi kritika duha, tako prežemajočega, kot to zelo izrazno prikazuje Lessing, da so kiparske umetnine, poleg neopisljivega vpliva, ki ga imajo na narodov karakter, sposobne delovanja, ki potrebuje bolj podroben nadzor države. Če lepa bitja ustvarjajo lepe kipe, le-ti ponovno delujejo nanje in država mora biti hvaležna lepim kipom, lepim državljanom. Zdi se, da se med nami nežna in lepa imaginacija matere edino pozunanja v spakah in pošastih.
Vrniti se moramo na točko izvora in s posamičnim hrepenenjem kultivirati in negovati lepoto Duha.
Zakonska spalnica se mora spremeniti v tempelj umetnosti; sama po sebi je magnetno središče ljubezni.
Ženske s sveto, vnaprej določeno usodo nikoli ne smejo izgubiti sposobnosti čudenja, osuplosti.
Opazujte, občudujte, o, hčerke Venere, božanske kipe v svojih spalnicah, zato da bo sad vaše ljubezni resnično lep!
Ustvarjajte lepote, vam pravim v imenu ljubezni in resnice … Bodite srečno ljubljene, bodite srečne in blažene z vašimi stvaritvami.
Zakonska spalnica je svetišče Venere, nikoli je ne oskrunite z nizkotnimi mislimi.
Kazalo
Spolna magija 4
Rasputin 7
Sleparski hudič 13
Ezoterična sulica 17
Opolzki Jaz 22
Eros 25
Pohotni Jazi 33
Jaz čarovništva 36
Skrajno strastni spolni izbruhi 42
Mračni obiskovalci 46
Janezova glava 50
Konec usodnega trikotnika 53
Ritual pancatatve 58
Tatvične moči 66
Odvratna pregreha zasvojenosti z alkoholom 69
Ustvarjalni magnetni odmor 75
Astralna projekcija ali razdvojitev 78
Magnetna izmenjava 84
Demon algol 87
Pohlep 92
Izdajstvo 101
Razumevanje 111
Izločitev 114
Sveti ogenj 119
Semenski biser 125
Zlati embrio 131
Šola hinajana 134
Zen budizem 138
Dve šoli 141
Prebujeni ljudje 144
Goethe 148
Reinkarnacija 155
Vračanje 158
Oploditev 161
Lepota 163
Inteligenca 166
Zakon karme 169
Zakon ponovitve 175
Selitev duš 187
Arkana 10 193
Naročila: [email protected]
This Post Has 2 Comments
Esenca, je to mišljena duša?
Vse več je umetnih oploditev, da pari, ki želijo otroka, tudi dobijo.
V čem bi bil bistveni vzrok?
srčna hvala!
Draga Ivka, naj odgovori kar Učitelj: To, kar dela pravkar rojenega otročička lepega in čudovitega, je njegova esenca; esenca v sami sebi tvori in oblikuje svojo pravo resničnost.
Pri vseh novorojenih bitjih je seveda normalni razvoj esen-ce zelo okrnjen in je šele na začetku …
Človeško telo raste in se razvija v skladu z biološkimi zakoni vrste, vendar se izkaže, da so take možnosti že same zase kar zadeva esenco zelo omejene.
Nedvomno je res, da se lahko esenca sama po sebi brez po-moči razvije le v zelo omejenem obsegu.
Odkrito, brez ovinkov rečemo, da je spontana in naravna rast esence mogoča edino v prvih treh, štirih ali petih letih starosti, se pravi v najzgodnejšem obdobju življenja.
Ljudje mislijo, da potekata rast in razvoj esence ves čas po-vezano, neprekinjeno, v skladu z mehaniko evolucije, vendar univerzalni gnosticizem jasno uči, da to ni tako.
Da bi mogla esenca bolje rasti, se mora zgoditi nekaj zelo posebnega, uresničiti se mora nekaj novega.
Zelo močno želim poudariti delo na samem sebi. Razvoj esence je možen edino na temelju zavestnega dela in prostovoljnega trpljenja. Nujno je treba razumeti, da se ta dela ne nanašajo na vprašanja poklica, bank, mizarstva ali gradbeništva, urejanja železniškega prometa ali pisarniških zadev. To je delo za celotno osebo, ki je razvila osebnost; gre za nekaj psihološkega.
Mi vsi vemo, da imamo znotraj nas samih nekaj, čemur rečemo ego, Jaz, Jaz sam, sebe.
Esenca je na žalost vstekleničena, zaprta med egom, kar je obžalovanja vredno.
Zato je treba nujno, neodložljivo razstopiti psihološki Jaz in razkrojiti njegove nezaželene elemente … to je smisel in pomen dela na samem sebi.
Nikoli ne bomo mogli osvoboditi esence, ne da predhodno razkrojimo psihološki Jaz.
V esenci je religija, buda, modrost, drobci bolečine naše-ga Očeta, ki je v nebesih, in vsi podatki, ki jih potrebuje-mo za intimno samouresničitev Bitja.
Nihče ne more uničiti psihološkega Jaza, preden ne odstrani nečloveških elementov, ki jih nosi v sebi.
To pošastno okrutnost današnjih časov, ki se je tako raz-bohotila, moramo pretvoriti v pepel: zavist, ki se je na žalost sprevrgla v skrivni vzvod delovanja; neznosen pohlep, ki nam je tako zagrenil življenje, ga naredil trpkega in osornega; gnusno blatenje in obrekovanje; lažno obdolževanje in sramotenje, ki je izvor tolikih tragedij; pijančevanja; grozno smrdečo umazano pohoto itd.
Več ko teh grdobij zdrobimo in pretvorimo v kozmični prah, bolj bo esenca osvobojena, kar ji bo omogočilo harmonično rast in razvoj.
Brez vsakega dvoma se esenca zablešči v nas šele tedaj, ko je naš psihološki Jaz mrtev.
Osvobojena esenca nam podeli notranjo, intimno lepoto; iz take lepote izžareva popolna sreča in resnična ljubezen. Esenca ima smisel in mnogovrstne občutke za dovršenost, popolnost in izjemne naravne moči. Ko umremo v samem sebi, ko raztopimo psihološki Jaz, uživamo v dragocenih občutjih in močeh esence.
Srčen pozdrav Jani