MISTERIJ NA GOLGOTI / LJUBEZEN IN NJEN POMEN V SVETU

MISTERIJ NA GOLGOTI

Človeštvo bo z vsemi silami svoje duše še enkrat doseglo razumevanje Misterija na Golgoti. Ne bo ga le razumelo z omejenega stališča sedanjega obdobja civilizacije, ampak tako, kakor da bi v tem dogodku združilo vse sile slehernega človeškega bitja. To je možno, če smo se pripravljeni približati Misteriju na Golgoti ponovno v luči duhovnega vedenja. Intelektualistično znanje nikoli ne more dati polnega priznanja impulzu krščanstva v svetu, saj tako znanje zmore obravnavati edino mišljenjsko življenje človeka. Dokler bomo imeli znanost, ki jo privlači le naše življenje misli, bomo morali k izvoru naše volje (in to je za krščanstvo najbolj pomembno) v naše instinktivno življenje in tega ne bomo mogli uresničiti iz resničnega izvora naših misli v duhovnih svetovih.

Zato bi bilo v našem času nujno še enkrat posvetiti pozornost temu največjemu vprašanju človeštva, s takšno pozornostjo, kakor da bistvo in pomen celotne evolucije Zemlje leži v dogodkih, ki so se odvijali v Misteriju na Golgoti. To bom uspel lepo izraziti z naslednjo primerjavo, pa naj se zdi še tako pretirana. Predstavljajte si neko bitje, ki prispe z drugega planeta na Zemljo. Ker ne more postati zemeljski človek niti se ne more vživeti vanj, bi se temu obiskovalcu zelo verjetno zdele stvari na Zemlji nerazumljive. Moje globoko prepričanje, ki izvira iz poznavanja evolucije Zemlje, je, da bi bilo tako bitje, četudi bi prišlo z oddaljenega planeta Marsa ali Jupitra, globoko ganjeno ob pogledu na sliko Leonarda da Vincija Poslednja večerja. V tej sliki bi odkrilo, da leži njen pomen skrit mnogo globlje, v zemeljski evoluciji. Če bi pričelo s tem globljim pomenom, ki izvira iz Misterija na Golgoti, bi zmoglo razumeti tudi vse ostale stvari na Zemlji.

LJUBEZEN IN  NJEN POMEN V SVETU

Z odraščanjem vse bolj ljubimo modrost, ki jo razodeva življenje. V njej oblikujemo seme svojega naslednjega življenja kot duhovno jedro svojega dozorevanja. Toda dejanja Ljubezni niso dejanja, ki iščejo kompenzacijo v naslednjem življenju. Z vsem, kar naredimo iz Ljubezni, poplačamo dolgove. Dejanja, ki jih naredimo iz resnične, čiste, brezpogojne Ljubezni, so edina, od katerih nimamo ničesar v prihodnosti. Ker človek nezavedno občuti to dejstvo, je še zelo malo Ljubezni na svetu. Zgolj zelo napredna duša izvršuje dejanja, od katerih se samo po sebi nič ne pridobi; pridobi pa potem vse več svet.

Ljubezen je moralno Sonce sveta. Duhovna znanost brez Ljubezni bi bila nevarnost za človeštvo. Brez čutno rojene Ljubezni ne bi prišlo v svet nič materialnega, brez duhovne Ljubezni nič duhovnega. Z Ljubeznijo prihajajo na plano ustvarjalne sile. Svoj obstoj dolgujemo dejanjem iz Ljubezni, izvršenim v preteklosti. Potemtakem pomeni z dejanji Ljubezni izplačati dolgove pravo modrost.

Poleg Ljubezni sta še dve drugi sili: moč in modrost. Zanju lahko uporabimo koncepta velikosti in stopnjevanja, medtem ko za Ljubezen to ne velja. Atribut, s katerim celovito zaobjamemo najvišje Božanstvo, torej nista niti vsemogočnost niti vsevednost, ampak Ljubezen. Bog je vrhovna Ljubezen, ne vrhovna moč niti vrhovna modrost. Vrhovno Božanstvo si to dvoje deli z Ahrimanom in Luciferjem. Modrost in moč se razgrinjata v svetu, Ljubezen pa je edinstven, božanski impulz. Misterij na Golgoti se je izpolnil kot protiutež impulzoma moči in modrosti. Zato je vsakdo, ki resnično pozna Misterij Ljubezni, kristjan. Duhovna znanost mora vključevati to Ljubezen, sicer vodi k egoizmu.

Misterij na Golgoti je delo Bogov in zadeva Bogove. Tega dela ni mogoče razumeti z modrostjo, ampak edino z Ljubeznijo. Skupaj s sebičnostjo je v ta svet vstopilo zlo. Moralo je biti tako, kajti brez zla človek ne bi mogel izkusiti dobrega. S človekovim spoznavanjem in osvajanjem sebe je razkritje Ljubezni možno. Tema je omogočila, da smo spoznali svetlobo.