IZVIRNI SIMBOLIZEM BOŽIČA

7,00

Vezava

mehka

Število strani

28

Jasno je, da je božič čudovit dogodek, nad katerim moramo globoko meditirati. Vsako leto Sonce naredi potovanje, ki se začne 25. decembra, napreduje in se vrača k južnemu polu, proti področju, kjer se nahaja Antarktika. Prav zato je vredno premišljevati o njegovem globokem pomenu. V tem obdobju se tukaj na severu prične mraz, zima doseže svoj vrh, ker se je Sonce oddaljilo proti južnemu polu in 24. decembra doseže Sonce v potovanju proti jugu višek. Če se od 25. decembra Sonce ne bi ponovno začelo gibati proti severu, bi tukaj zmrznili, naš del Zemlje bi se spremenil v gmoto ledu in vsako bitje, vse, kar ima življenje v sebi, bi izginilo. Zato je vendar vredno in zaželeno razmišljati o božiču.

Kristus Sonce mora napredovati, da nas oživi, in ob spomladanskem enakonočju doseže vrh, svojo najbolj severno lego. Takrat zori grozdje in žito; prav spomladi mora iti Gospod v svoje življenju skozi trpljenje in smrt, da bi nato ponovno vstal od mrtvih. Velika noč je spomladi.

Fizično Sonce ni nič drugega kot simbol duhovnega Sonca, Kristusa Sonca. Ko so v davnih časih občudovali Sonce, ga častili kot božanstvo, se to ni nanašalo na fizično Sonce; ne! Častili so duhovno Sonce, polnočno Sonce, Kristusa Sonca. Nedvomno nas lahko Kristus Sonce vodi v višje svetove kozmične zavesti. Vsakega mistika, ki se nauči s svojo voljo delovati zunaj fizičnega telesa, vodi polnočno Sonce,  kozmični Kristus.

Nujno je treba spoznati simbolično gibanje polnočnega Sonca, ker vedno vodi iniciranega; orientira nas; nakaže nam, kaj moramo narediti in česa ne. O tem govorim v najglobljem ezoteričnem smislu.

Delite s prijatelji: