RELIGIJE

Omenjena vsebina predstavlja bistveno ozadje Steinerjevih misterijskih dram. Središčni pomen se pripisuje zemeljskemu življenju in z njim povezani odgovornosti, ki jo lahko urimo edino v zemeljskem življenju. Antropozofija je tako v popolnem soglasju s pravilno razloženim, nepotvorjenim krščanstvom. Rudolf Steiner pripisuje zemeljskemu življenju Jezusa Kristusa in vsemu, kar je povezano z njegovo smrtjo na Golgoti, največji pomen za razvoj človeštva. Duhovna znanost izhaja iz krščanstva in si vedno prizadeva, da bi duhovne raziskave, predvsem kar zadeva prikrite, izbrisane in pozabljene resnice iz zgodnjih krščanskih stoletij, ponovno oživele v ljudeh. Tako bi človeku na stopnji današnje zavesti z resničnimi sporočili o najpomembnejših dogodkih v razvoju človeka pomagale te resnice dojeti, sprejeti in tudi živeti. Krščanska vera temelji na dogodkih, znanih kot Misterij na Golgoti, na Kristusovem impulzu, ki je v ta zemeljski svet prinesel idejo odpuščanja, brezpogojne Ljubezni in ponovne vrnitve človeka v njegov pravi duhovni dom. Najprej so to vero štiri stoletja na najbolj krut način zatirali, nakar so jo dolga stoletja kot izbrano vero širili in vsiljevali predvsem z ognjem in mečem. Ljubezni se na tak način ne da sprejeti. Prav zato more in mora vsak človek v svojem notranjem bitju sam odkriti Kristusovo moč, ki je brezpogojna Ljubezen, in z njo prepojiti, prežeti modrost, ki je človeku skozi zmožnost višje razvitega mišljenja vse bolj in bolj dostopna. Kristus je iz duhovnega sveta človeštvu prinesel modrost, prepojeno z Ljubeznijo, ki bo človeku pomagala preseči njegov lastni egoizem. Toda od človeka do človeka jo je treba prenesti samostojno in svobodno.

Človeku je bila izkušnja zadnjih dva tisoč let dana zato, da postane svoboden. Zdaj lahko kot svobodno bitje sprejme vase, oziroma lahko v sebi odkrije in razvije Kristusov impulz. Steiner pravi, da samo svoboden človek lahko postane pravi kristjan. Ena od nalog antropozofije je tudi razlaganje vseh ostalih religij in duhovnih gibanj. Antropozofija postavlja Jezusa Kristusa v središčno mesto človeštva na Zemlji. Širi vedenje in razumevanje reinkarnacije, da se torej človek razvija skozi zaporedna življenja na Zemlji in tako ob Kristusovem duhovnem vodstvu napreduje proti popolnejšim oblikam z višjo zavestjo. Sestavni del antropozofije so tudi razlage o Luciferju – nosilcu luči  in Ahrimanu – hudiču ter delovanju demonskih duhovnih sil na življenje človeka. Duhovna znanost označuje luciferska in ahrimanska duhovna bitja kot glavni izvor zla na svetu, po drugi strani pa razlaga, da je njihova vloga nujna in koristna za napredek človeštva. V teh razlagah deluje Lucifer med drugim tudi na človeško sebičnost in budi nagon in strasti, hudič pa ima vlogo pospeševanja materializma, ateizma, racionalnega intelektualizma in sprevrženih spolnih nagonov. Ravnotežje med tema dvema skrajnostima najde človeško bitje v sebi v obliki Kristusove moči.

Življenjska težnja Rudolfa Steinerja je bila povzdigniti tisto, kar je sicer mitološko ali zapisano kot osnova nekaterih religij, na nivo znanosti, saj je Steiner v svojih duhovno znanstvenih raziskavah ugotovil, da bajke in miti niso plod človekove domišljije, ampak opisujejo davno resničnost, ki jo bomo na višji stopnji zavesti ponovno živeli.