Rudolf Steiner: PETI EVANGELIJ 11(12)

Ko je Kristus Jezus zapustil samoto, se je čutil odrinjenega od vsega tistega, kar je preživel in kar se je naučil po svojem dvanajstem letu; čutil je, da je Kristusovo bitje združeno s tem, kar je v njem živelo pred njegovim dva­najstim letom. Z vsem tistim, kar je v človeštvu zastarelo in ovenelo, se ni več čutil povezanega. Celo do jezika, ki so ga uporabljali v njegovem okolju, je postal ravnodušen in je najprej predvsem molčal. Taval je po okolici Naza­reta in vse bolj stran in vedno dlje. Obiskal je veliko tistih krajev, skozi katere je šel že kot Jezus iz Nazareta in tam se je pokazalo nekaj nadvse posebnega. Prosim, upošte­vajte, da pripovedujem zgodbe Petega evangelija in nesmiselno bi bilo iskati nasprotja in protislovja med tem in ostalimi štirimi evangeliji. Stvari pripovedujem take, kot so v Petem evangeliju. (več …)