Duhovno ozadje zunanjega sveta – Padec duhov teme GA177) (le v .pdf obliki)

Avtor: Rudolf Steiner

Naslov: Duhovno ozadje zunanjega sveta – Padec duhov teme, 14 predavanj v Dornachu, 29. 9.–28. 10. 1917

Prevod: J. Urbanc

Grafično oblikovanje: Henrik Merzel

Založnik: J. Urbanc, samozaložba

Sozaložnik: Medium, d.o.o., Žirovnica

Zbirka: Antropozofska biblioteka

Kraj in leto izdaje: Ljubljana, 2026

Strani: 250, cena: 24 evrov

Naslovnica:

Tisk: tiskano kot sprotni izvodi

Izvirni naslov: Die spirituellen Hintergründe der äußeren Welt – Der Sturz der Geister der Finsternis, Vierzehn Vorträge, gehalten in Dornach vom 29. September bis 28. Oktober 1917

© za slovenski prevod: J. Urbanc

Kazalo

Prvo predavanje, Dornach, 29. septembra 1917

Razumevanje dogodkov v Rusiji skozi duhovno znanost. Vplivanje metafizičnega sveta v dogajanja časa. Suchomlinovov neuspeh kot pojav časa. Papeževa mirovna nota. Povezanost med materialističnim mišljenjem človeka in uničujočimi silami.

Drugo predavanje, 30. septembra 1917

Diskrepanca med intelektualnim in moralnim razvojem človeštva. Človeška organizacija v spečem in budnem stanju. Vnašanje modrostnih impulzov brez moralnosti iz spečega stanja v zemeljsko življenje. Spiritualno-socialni impulz v delih Johanna Valentina Andreaeja. Pomlajevanje človeštva. Lloyd George kot značilen predstavnik sedanjosti.

Tretje predavanje, 1. oktobra 1917

Resnici odtujene današnje miselne navade. Kristusove besede: Moje kraljestvo ni od tega sveta. Stremljenje po zemeljski popolnosti kot materialistična iluzija. Woodrow Wilson kot ‘odrešenik sveta’. Pravilna drža glede oznanjanja duhovnoznanstvenih resnic. Odkloni od te drže. Dva nujna ukrepa z ozirom na privatna ezoterična inštruiranja.

Četrto predavanje, 6. oktobra 1917

Elementarni duhovi rojstva in smrti. Njihova delovanja v službi bogov in prehod oblasti preko njih v roke ljudi – podobno dogajanje na stari Atlantidi. Nujna preobrazba od kreposti v nekreposti, od gradečih sil v uničujoče sile. Instinktivno slutenje tega dejstva skozi Ricardo Huch. Težnja sedanjosti: zavzemanje stališča namesto boja za spoznanje resnice.

Peto predavanje, 7. oktobra 1917

Spremembe v doživljanju okolja od grškega časa do sedanjosti. Odmiranje Zemlje in sušenje teles – zrcaljenje teh dejstev v geološkem delu Eduarda Sueβa in v psihologiji Franza Brentana. Ločitev našega notranjega bitja od telesnosti. Nauk o predestinaciji Auguština in Calvina. Evgenetika kot izzven atlantidskih šeg in navad. Psihopatologija kot pojav časa. ‘Odprava duha’ z zdravili.

Šesto predavanje, 8. oktobra 1917

Nas obdajajoči živi miselni svet in mrtve misli v nas. Glava kot dediščina starih zemeljskih utelešenj, ostalo telo kot pojav kozmičnih hierarhij, zgoščeno skozi lucifersko zapeljevanje. Spiritualna povezanost z okoljem in interpretacijo sanj v četrtem poatlantskem času. Nujnost inspiriranih misli o sociali. Zavest o tem pri Jakobu Böhmeju in Saint-Martinu. Pomembnost intuitivnopreroških sposobnosti za učiteljski poklic.

Sedmo predavanje, 12. oktobra 1917

‘Breztežnost’ običajnih zgodovinskih predstav. Luther kot ‘pripadnik’ četrte kulturne epohe v vzhajanju pete. Prebujanje zavesti z zapeljevanjem v preteklosti. Nujnost preseganja zapeljevanja v prihodnosti. Ponotranjen ognjeni preizkus na današnji iniciacijski poti. Pomen miselne karme za vzgojo. Škodljivost prezgodnjega oblikovanja razuma. O pravilnem vedênju do drugače mislečih. Ponotranjenost odnosa med vzgojiteljem in gojencem.

Osmo predavanje, 13. oktobra 1917

Stremljenje sedanjosti k enotnim, preprostim pojmom. Nezadostnost takšnih pojmov glede resničnosti. Nepravilna primerjava med organizmom in državo pri Rudolfu Kjellénu in Albertu Schäffleju. Socialno življenje celotne Zemlje kot organizem. Ovrženje abstraktnih teorij skozi resničnost. Pogled zahoda na preteklost. Wilsonizem. Prelom s preteklostjo na vzhodu. Abstraktnost teozofskih idealov in nujnost konkretnega znanja in védenja.

Deveto predavanje, 14. oktobra 1917

Boj med arhangelom Mihaelom in ahrimanskimi močmi 1841−1879. Padec duhov teme in njegova posledica: osebna izbira materialističnih impulzov skozi ljudi. Izrek oz. sodba Henrija Lichtenberga kot pričujoč simptom. Bakterijske bolezni, ki jih povzročajo bacili in Mesečevi vplivi kot posledice podobnih bojev v prejšnjih zemeljskih periodah. Primeri ahrimanskega načina mišljenja v današnji znanosti. Vpliv duhovnega sveta na delovanja današnjih ljudi. Zrcaljenje duhovnih dogodkov v zemeljskem dogajanju. Solovyov in spoznanje ruskega ljudskega duha.

Deseto predavanje, 20. oktobra 1917

Odtujenost resničnosti mnogih idealov. Razširjanje določenih misli v 18. st. in njihovo kasnejše odražanje. Trinajst lip Wilhelma Webra. Predsodek, nevednost in strah kot pospeševalci ahrimanskih moči. Razumevanje preteklega skozi današnje naravoslovje in nujnost spoznavanja prihajajočega prihodnjega. Pogledi Jamesa Dewarja kot primer neuspeha današnjega načina predstavljanja. Delovanje ahrimanskih bitij v monističnih teorijah. Nujnost prežemanja materialne znanosti s spiritualnim mišljenjem. Nujna preobrazba vzgoje. Pomen srečnega, veselega spominjanja otroštva za življenje odraslih.

Enajsto predavanje, 21. oktobra 1917

Ponotranjanje človeške duševne narave in pozunanjanje znanstvene kulture. Novi impulzi v umetnosti vzgoje kot sredstvo proti ahrimanizaciji notranjega življenja. Odnos živali in človeka do Sončevih in Mesečevih tokov. Čutne povesti iz živalskega in rastlinskega sveta kot pedagoška nujnost. Nastavki k temu v Brehmsovi knjigi Življenje živali. Osiromašenje pojmov s specializacijo. Primer resnične povezave med duhovnoznanstveno opazovanimi impulzi in specialnim področjem: knjiga o skupnih pogodbah o delu dr. Romana Boosa. Njegov dragoceni spis v reviji Znanje in življenje. Prazna igra pojmov v drugem spisu iste številke.

Dvanajsto predavanje, 26. oktobra 1917

Izgon duhov teme navzdol kot vzrok sedanjih dogodkov. Naloge duhov svetlobe v prejšnjih zemeljskih epohah: podpiranje krvnih zvez; naloge moči teme: osvoboditev človeka teh zvez. Obrat teh odnosov v 19. st. Darwinov razvojni nauk kot impulz preteklosti; Goethejev nauk o metamorfozah kot sila prihodnosti. Povezanost človeka z Zemljo skozi poduhovljanje. Indijaniziranje v Ameriki živečih Evropejcev in preseganje te težnje.

Trinajsto predavanje, 27. oktobra 1917

Namere duhov teme: najvišji razvoj človeške ostroumnosti in omejitev odnosov z duhom pri spiritističnih metodah. Zmaga Mihaela omogoči čisto povezanost človeka z duhom. Nasprotno delovanje temnih moči. Dogajanja 19. st. kot odraz boja v duhovnem področju. Kako Oswald Marbach razlaga Goethejevega Fausta. Woodrow Wilson kot ‘svetovni učitelj’. Goethejevo duhovno stremljenje, izraženo v Marbachovi pesmi.

Štirinajsto predavanje, 28. oktobra 1917

Delovanje angelojev in arhangelojev v zgodovini in v človeškem organizmu. Prenehanje fizičnega razmnoževanja v 6. ali 7. tisočletju. Prizadevanja duhov teme z ozirom na pomlajevanje človeštva. Fritz Mauthner in darvinizem. Neskladnost med miselnim in voljnim življenjem. Odražanje tega neskladja v moderni socialdemokraciji. Nizka starost zgodovinske znanosti in nujnost njene oploditve z antropozofijo. Maeterlinckova knjiga o čebelah. Iluzionarno govorjenje o demokraciji. Francis Delaisi o demokraciji in finančnemu svetu. Alexandre Millerand in Raymond Poincaré kot primera vplivanja političnega delovanja z upoštevanjem financ.