Odnos različnih znanstvenih področij do astronomije, I. del (pdf)

Avtor: Rudolf Steiner

Naslov: Odnos različnih znanstvenih področij do astronomije, I. del, cikel 8 predavanj od 1. januarja 1921 do 8. januarja 1921

Prevod: Jani Urbanc

Grafično oblikovanje: Tomaž Merzel Oman

Založnik: J. Urbanc, samozaložba

Sozaložnik: Medium, d.o.o., Žirovnica

Zbirka: Antropozofska biblioteka

Kraj in leto izdaje: Ljubljana, 2023

Tisk: Tiskano kot sprotni izvod

Strani: 180, v pdf obliki

Naslovnica: R. Steiner

Izvirni naslov: Das Verhältnis der verschiedenen naturwissenschaftlichen Gebiete zur Astronomie, Achtzehn Vorträge, gehalten in Stuttgart vom 1. bis 18. Januar 1921

Naročila:[email protected]; [email protected]; www.ljubezenmodrost.info

K A Z A L O   V S E B I N E

PRVO PREDAVANJE, 1. januarja 1921

O naslovu tečaja. Nujnost razčlenitve različnih znanstvenih področij. Nazor in dokaz. Matematično-mehanski način gledanja astronomije od Kopernika in Galileja. Ne velja absolutno, ampak je izšlo iz potrebe razvoja človeštva. Moderno človeštvo stremi k preprosto preglednim in prepričljivim predstavam. Kant, Du Bois-Reymond, Newton. Medsebojno nerazumevanje matematikov in medicincev. Preobrat votlih kosti v lobanjske kosti. Goethe, Oken, Gegenbauer. Današnja matematika si ne postavi resničnosti. Zmota osnov za družbeno znanost. Nujnost postavitve mostu med astronomijo in embriologijo. Bistvo celice kot upodobitve vesolja. Jajčece in semenčece. Konkretni pomen astronomskega spoznanja v duhovni znanosti in abstraktni pomen pri Du Bois-Reymondu. Povezava embriologije in astronomije je pogoj za stik družbene znanosti in naravoslovja.

DRUGO PREDAVANJE, 2. januarja 1921

Manjkajoča povezanost astronomije in embriologije. Goethejev izrek v Izrekih v prozi (Spruchen in Prosa). O metodičnem napredovanju v tem tečaju. Spoštljiva pravilnost koledarske znanosti Kaldejcev. Naziranje Tycha de Braheja (Tycho de Brahe). Kopernik in planetarne pentlje. Metoda izračunavanja poteka tudi danes ustrezno Tychoju. Tretji Kopernikov zakon in njegova današnja odstranitev. Negotovosti v moderni astronomiji. Nujnost utemeljitve astronomije na človeku. Solarno in zemeljsko v poteku leta. Njegov odnos do nasprotja polarnega in tropskega. Odnos do tričlenega človeka. Lunarno v oseki in plimi; v ritmu ženskih funkcij; valovanje fantazijskega življenja. Solarno in zemeljsko v poteku dneva. Goethe, Schiller, Byron. Domotožje. Izoblikovanje človeka iz celotnega vesolja.

TRETJE PREDAVANJE, 3. januarja 1921

Problematičnost našega gledanja neba. Izrek Ernsta Macha. Preseganje negotovosti tega gledanja s postavitvijo človeka v vesolje. Zemlja geologov je abstrakcija. Rastlinstvo kot odprte oči Zemlje k vesolju oz. kot zapiranje oči. Hitro zrasti v podobo vegetativnega skozi solarno, centriranost v kali skozi zemeljsko. Analogna delovanja v prvih letih otroka. Solarno in zemeljsko delujeta v poteku dneva na človeka duhovno-duševno, v poteku leta fizičnotelesno. Pri lunarnem ustreza 28 dni enemu poteku dneva. Sorodnost z oblikovanjem spomina. 28 let ustreza enemu poteku leta. Keplerjeve predstave. Njegovi trije zakoni. Izpeljava Newtonovega gravitacijskega izreka iz 3. zakona. Živo v Keplerjevih zakonih. Njihova ponotranjenost.

ČETRTO PREDAVANJE, 4. januarja 1921

Cilj tečaja – postavitev mostu od duhovne znanosti k običajnemu načinu mišljenja. Trije Keplerjevi zakoni kot genialne indukcije. Iz njih sledeče dedukcije , polne predsodkov. Regulae philosophandi kot predsodek. Pojasnjevanje sveta iz hipotez. Newton, Kant, Laplace. Hipoteza meglice. Metodično gledišče. Proti hipotezi meglice se naslanjajo na komete in roje meteoritov. Resničnost se izogiba pojmu eliptičnih tirnic okrog Sonca. Te morajo biti po obliki in položaju mišljene spremenljive. Živa gibljivost v planetnem sistemu; posledica motenj bi bila njegova strditev, okamenelost. Nesorazmernost obhodnih časov vodi v neizračunljivo. Peter Hille in Überbrettl. Kozmična delovanja izginejo spoznanju v aritmetično nepojmljivem – embrionalno se iz geometrično nepojmljivega pokaže v pojmljivi obliki. Uporabnost matematike na resničnosti kot problem. Računski zakoni (komutativni, asociativni, distributivni) so postulati (nedokazane ali nedokazljive trditve), nobenih aksiomov (trditev, ki jih ni potrebno dokazovati) resničnosti. Primerjava s principom inercije.

PETO PREDAVANJE, 5. januarja 1921

Spoznavnoteoretično opazovanje o naravoslovju. Pomen nesorazmernosti –  matematika postane v določenem trenutku nekompetentna; ta trenutek v nebesnih pojavih in embriologiji; biogenetski temeljni zakon in razvojna mehanika; Haeckel, Oscar Hertwig. Brez vključitve človeka kot celote ni mogoče preseči naravoslovnih spoznavnih mej. Pomen metamorfoznih misli v morfologiji (Goethe) in v funkcionalnem. Tričlenost človeške bitnosti in njen trojni odnos do zunanjega sveta. Nasprotje procesa živčnih čutov in procesa presnove, o predstavljanju in oploditveni proces. Ritmični procesi kot središčni. Urejeno in neurejeno vesolje. Dualnost v človeku v slikovnem predstavljanju in doživljanju realnosti kot spoznavnoteoretsko vprašanje. Sistem joge kot stare poti k razrešitvi. Biblijska zgodba o stvarjenju in njena embriološka interpretacija. Nujnost samorazvoja človeka k premostitvi nasprotij med astronomijo in embriologijo.

ŠESTO PREDAVANJE, 6. januarja 1921

Gledišče: duhovni razvoj človeštva kot reagens na genezi nebesnih pojavov. 13. st. kot pomembna časovna točka v razvoju človeštva. Sholastika in nasprotje med realizmom in nominalizmom. Približevanje v dokazovanju Boga. Vincenz Knauer kot kasnejši realist. 13. st. kot sredina med dvema ledenima dobama. Razvoj človeške razumnosti. Duhovni razvoj od praindijske do sedanje kulture. Povezanost s spremembami zemeljskih razmer od zadnje ledene dobe. Polarna, zmerna in tropska cona v svojem vplivu na človeško organizacijo. Ritem v ledenih dobah in kozmičnih dogajanjih. Platonsko leto v odnosu do človekovih navdihov. Čaščenje bogov nekoč in zdaj.

SEDMO PREDAVANJE, 7. januarja 1921

Tvorjenje pojmov, ki so ali niso v skladu z resničnostjo. Predstava nadzvočne hitrosti. Različnost čutnega življenja in življenja predstav. Naraščanje čutnega življenja od ledene dobe. Življenje predstav je kakovostno enako sanjam; čutno življenje sega iz zunanjega sveta, obsega samozavedanje. To vdre s prebuditvijo. Primerjava vidnih dogajanj z oploditvenim procesom. Spoznanje resničnosti potrebuje poleg matematičnih in foronomičnih (zakoni gibanja) še druge predstave. Analiza človeške organizacije od zadnje ledene dobe. Nujnost neevklidskega prostora. Težnja oblikovanja pri živali in človeku v odnosu do Sonca. Občutljiv instrument organizacije kot reagens za gibanja v nebesnem prostoru. Tog evklidski in notranje gibljiv koordinatni sistem, vendar drugače kot pri Minkowskem. Nasprotje navpičnega pri rastlini in človeku.

OSMO PREDAVANJE, 8. januarja 1921

Pogled na dosedanjih sedem predavanj. Gledišče emancipacije: v današnji voljni kulturi čutnega življenja je človek pridobil notranji fond sil, medtem ko je bilo njegovo življenje predstav pred ledeno dobo (v atlantski dobi) povsem odvisno od okolja. Obdobje svetlejšega in temnejšega življenja predstav, osvobojeno dneva in noči Primerjava z ritmom ženskih funkcij, osvobojenim Mesečevih faz; z nasprotjem enoletne rastline in trajnice; z razvojem človeškega bitja po spolni zrelosti v primerjavi z živaljo. Nesorazmernost obhodnih časov drži planetarni sistem pri življenju. Izračuni temeljijo na gravitaciji, ki bi morala dosledno predati sorazmerna razmerja. Nasprotje planetov z gravitacijo in kometov z odbijajočimi silami Sonca. Hegel o kometih in dobri letini vina. Kepler. Njegov globok izrek o obilici kometov in njegova potrditev danes. Pritisk in sesalna sila v etrskem področju. Toplota kot preobrat pozitivne in negativne materije. Uporaba na področju planetov in kometov. Naloga, da odnos planetnega sistema do področja kometov primerjamo z odnosom jajčne celice do semenske celice.