Prakse urjenja: prenašanje krivice, prilagajanje okoliščinam, neiskanje in izvajanje Darme.
Prenašanje krivice: Kadar tiste, ki iščejo Pot, doleti nadloga, naj si mislijo: »V neštetih minulih časih sem bil eno z bistvom, potem pa sem postal vsakdanji in sem taval v vseh mogočih oblikah bivanja, pogosto sem se brez razloga jezil in zakrivil neštete prestopke. Zdaj pa ne počenjam nič slabega, a me kaznuje preteklost. Niti bogovi niti ljudje ne morejo vedeti, kdaj bo slabo dejanje obrodilo svoj sadež. To sprejmem odprtega srca in se nad krivico ne pritožujem. Sutra pravi: ‘Kadar vas doletijo tegobe, naj vas to ne potre, saj ima vse svoj smisel.« Takšno razumevanje vas uskladi s presojo. In takrat, ko prenašate krivice, stopite na Pot.
Prilagajanje okoliščinam: Koliko trpljenja in koliko radosti okušamo, je odvisno od okoliščin. Če nam je usojen blagoslov kakšne velike nagrade, denimo slave ali bogastva, je to sadež semena, ki smo ga posejali v preteklosti. Ko se okoliščine spremenijo, se konča tudi to. Zakaj bi se torej tega sploh veselili? Uspeh in neuspeh sta odvisna od okoliščin, um se zaradi tega ne poveča niti ne zmanjša. Tisti, ki jih veter radosti ne gane, molče sledijo Poti.
Neiskanje: Ljudje tega sveta so zaslepljeni. Venomer po nečem hrepenijo, vselej torej nekaj iščejo. A modri se prebudijo. Namesto navad raje izberejo presojo. Svoje ume usmerijo na pretanjeno in pustijo, da se njihova telesa spreminjajo z letnimi časi. Vsi pojavi so prazni. V njih ni ničesar, kar bi bilo vredno želeti si. Nadloge se nenehno izmenjujejo z Blaginjo! Obstoj v treh območjih je enako kot bivati v goreči hiši. Trpimo zgolj zato, ker imamo telo. Mar sploh kdo, ki ima telo, pozna mir? Tisti, ki to razumejo, se odvežejo od vsega, kar obstaja, in si prenehajo karkoli domišljati ali kaj iskati. Sutra pravi: ‘Iskanje prinaša trpljenje. Ko ničesar ne iščemo, nas doleti blaženost.’ Ko ničesar ne iščeš, si na Poti.
Izvajanje Darme: Darma je resnica, da so vse narave čiste. V skladu s to resnico, so vsi videzi prazni. Ni oskrunitve niti ni navezanosti, ni subjekta ne objekta. Sutra pravi: ‘Darma nikogar ne vključuje, ker je svobodna pred nečistočo bitja, pa tudi zato, ker je svobodna pred nečistočo jaza.’ V darmi se morajo uriti tisti, ki so dovolj modri, da tem resnicam verjamejo in jih razumejo. In ker tisto, kar je resnično, ne vsebuje ničesar, kar bi bilo vredno zavidanja, se brez obžalovanja odpovedo svojemu telesu in življenju, premoženje pa razdelijo kot miloščino in to naredijo brez nečimrnosti dajalca, darila ali sprejemnika in brez slehernih dvomov ali navezanosti. Da bi odstranili nečistočo, učijo druge, a se pri tem ne navežejo na obliko. Tako s svojim lastnim urjenjem lahko pomagajo drugim in slavijo Pot Razsvetlenja. Urijo pa se tudi v drugih vrlinah, ne zgolj v usmiljenju. A čeprav se sicer urijo v šestih vrlinah, ki odstranjujejo iluzijo, pa se prav nič ne urijo. To pomeni urjenje v darmi.
Komentarji