1.Vsak učenec si lahko izbere učitelja, za katerega je prepričan, da je pravi in vanj zaupa, veruje. Učitelj pa si učencev ne izbere in sprejme vsakega, ker sprejema Dušo.
2.Kdaj bo Zlata doba? Učitelj jo je že dosegel. Za ene prej, za druge kasneje. Eni jo dosežejo v pol leta, drugi v dveh letih, tretji v več….. Ko smo na petem nivoju (domovina duše, božje kraljestvo), kjer čas in prostor ne obstajata, je tam Zlata doba v vsakem trenutku, večno. Že zdaj. Na Zemlji pa bo Zlata doba, ko bodo vsi ljudje na petem nivoju. Mi smo Učiteljevi učenci in on deluje na materijalno vesolje le skozi nas. Zato se njegova Dobrota in Ljubezen udejanjata le toliko, kolikor se kažeta v naših mislih, občutenjih in ravnanjih. Če bomo brezpogojno živeli po navodilih Učitelja, bo lahko spregovoril z Ljubeznijo tudi vsem, s katerimi prihajamo v stik. Ko razlagamo z umirjenim umom, na trenutke spregovori tudi Duša. Zato Učitelj z besedo razlaga enkrat z Dušo in drugič z umom. Enkrat v času in prostoru, drugič v brezčasju. Učitelja lahko razumemo ali pa občutimo, odvisno v kakšnem stanju sprejemamo. Sami bomo preiskali ali je naš učitelj pravi Učitelj. To spoznamo v meditaciji. Baba Jaimal Singh je spoznal več učiteljev, meditiral pri njih in iskal dalje, dokler ni prišel do pravega Učitelja Swami Ji Maharaja. Če meditiramo na karkoli sami ali ob nepravem učitelju, meditiramo z umom na nekaj, kar izvira v fizičnem univerzumu, ki je spekulacija uma, pa čeprav je podoba resničnega Šabd Dhuna (Zvoka). Le pravi Učitelj nas lahko poveže ob iniciaciji z resničnim Notranjim Zvokom, ki izvira nad četrtim nivojem in ni spekulacija uma, ker tam um ne obstaja.
3.Zakaj nekateri prejšnji učitelji niso imenovali naslednika? V meditaciji jih lahko vpraša vsak sam. Pravi Učitelj deluje kot služabnik božje energije oz. vseh aspektov Boga. Torej je tako želel Bog. Novemu Učitelju je Bog dal nove naloge, ki ustrezajo razmeram na Zemlji.
Če Učitelju zaupamo in imamo neomajno vero vanj, ga ne potrebujemo spraševati. Duša ne sprašuje. Sprašuje neumirjeni Um. Z umom ne moremo preveriti avtentičnost Učitelja.
4.Umirjeni um zaznava trenutke trpljenja ali vzroke za trpljenje kot čudovite priložnosti, da duhovno rastemo. To je milost, ko zmoremo na navidezno tragičen dogodek pogledati z nivoja, kjer dvojnost-polarnost, dobro in zlo ne obstajata in razpoznati v njem priložnost za čiščenje uma in duhovno rast.
5.Spoznal sem, da s popolnim zaupanjem morem biti le ljubeč in razumevajoč. Vse ostale dejavnosti v fizičnem vesolju pa me navdajajo z občutkom, da delam narobe. Vem, da po posvetitvi, ko začneš z meditacijo, omogočiš duši, da te vodi še v druge dejavnosti, ki koristijo človeku. Že kvalitetna meditacija je velika pomoč človeštvu. Najprej očisti sebe, potem lahko pomagaš ostalemu stvarstvu z meditacijo in delovanjem, ki ga usmerja duša.
6.Ni dovolj veliko meditirati. Pomembneje je pravilno in kvalitetno meditirati. Cilje se da doseči z nekajurno vsakodnevno meditacijo.
7.Napačno je meditirati na sliko Učitelja, ker je slika materialna in ni dobro, da učiteljevo fizično podobo vtisnemo v um kot to prakticirajo z ustrezno koncentracijo, vizualizacijo in razvijanjem duhovnih oči mnogi iskalci. Tako si zelo otežimo pravo meditacijo, ki je na Šabd Dhun (Naam, slišni življenjski tok) in na Notranjo Svetlobo. Če se pri tem pojavljajo obličja pred duhovnimi očmi, jih s ponavljanjem simrana (svetih imen) odženemo. Šele kasneje se nam prikaže Učitelj in lahko nadaljujemo meditacijsko pot ob njegovi duhovni podobi.
8.Kako naj starši privabijo k meditaciji tudi svoje otroke? Zagotovo ne s siljenjem. Z zgledom in njim primerno razlago na morebitna njihova vprašanja. Sami se morajo odločiti, ko bo prišel njihov čas. Vprašali se bodo, kdo so ter o smislu življenja in pravočasno začeli iskati pot domov.
Komentarji