ETER, ELEMENTARNA BITJA (8)

Facebook
Twitter
Pinterest
Email

Delovanja v Zemljinem organizmu Upoštevati je treba, da v prejšnjem razdelku omenjena delovanja elementarnih bitij kot rokodelcev duhov obhodnih časov v planetarnih dogajanjih s svojim sodelovanjem pri  kroženju Sonca in Zemlje, vrtenju Zemlje okrog njene osi in tudi pri kroženju Meseca že posredno zelo odločilno sodelujejo pri življenju Zemljinega organizma. Poleg tega  sodelujejo pri življenjskih pojavih Zemljinega organizma tudi neposredno. Slišali smo že, da tvorijo vse štiri skupine elementarnih bitij etrsko telo Zemlje. Prav tako smo izvedeli, da so elementarna bitja s svojo zavestjo začarana v vsem zemeljskem fizičnem, da je njihovo nefizično telo v astralnem, na astralnem nivoju.

Elementarna bitja tvorijo torej v svoji celoti etrsko telo Zemlje in so po drugi strani s svojo nefizično telesnostjo vtkana v astralni ovoj oz. astralno telo Zemlje. Iz tega smo izvedeli, da celotnost duhov obhodnih časov tvori astralno telo Zemlje. To so duhovna bitja, ki hkrati najpomembneje usmerjajo elementarna bitja. Po drugi strani je astralno telo vseh rastlin, ki obstajajo na zemeljski obli, isto kot astralno telo same Zemlje; tako da je torej rastlina potopljena v astralno telo Zemlje, kjer se prežemajo različna astralna telesa rastlinskih skupin.

Glede na to si poskušajmo predstavljati, kako se v astralnem telesu Zemlje (v zračni ovojnici Zemlje) medsebojno prežemajo in tvorijo svojo duhovno substanco v skupnosti živeči duhovi obhodnih časov in skupinske duše rastlin. Kot sredinska duhovna substanca med obema skupinama duhovnih bitij deluje duhovna telesnost elementarnih bitij. Skupinske duše rastlin se morajo za zemeljske pojavne oblike svojih “otrok” v zemeljskem področju po navodilih duhov obhodnih časov za skupine elementarnih bitij žrtvujoče začarati kot rokodelci pri gradnji teh zemeljskih pojavnih oblik. V dogajanjih, ki se odigravajo okrog nas spomladi in poleti in dajejo vtis, kakor da v razcvetu Sončevih sil delujejo le nestanovitne sile Zemljine atmosfere, živijo elementarni duhovi, nešteta bitja, ki se preigravajo v elementarnih bitjih Zemlje, nižjih in višjih duhovih. Nižje duhove (zemeljsko so vezani v elementarnem kraljestvu, ki morajo med pomladjo in poletjem prenašati nadmoč in nadvlado višjih duhov, ki pritekajo iz vesolja in jih naredijo za služabnike duhovnega, ki priteka navzdol od Sonca) uporabijo za služabnike demonske sile, ki vladajo v samem egoizmu Zemlje. V pomladnem in poletnem času Zemlje torej vidimo, kako duhovi zemlje, zraka, vode, ognja postanejo služabniki kozmičnih duhov, ki pošiljajo svoje sile navzdol na Zemljo. Če razumemo celotno duhovno zvezo Zemlje in vesolja, potem med pomladjo in poletjem naše duše vzidejo, se dvignejo.

Ti, Zemlja, si sama kažeš,

ko si spremeniš duhove,

služabnike egoizma,

v služabnike vesolja,

kozmične duhove,

ki iz tvojega poganjka

začarajo življenje,

česar sama ne bi zmogla!

Temu nasproti pospešimo jesenski in zimski čas. Potem sledimo egoizmu Zemlje, sledimo, kako nas je zaprl v egoistično živečo Zemljo. Življenje Zemlje lahko opišemo kot njen dihalni proces, pri katerem so k sodelovanju primorana elementarna bitja. Ta dihalni proces je predvsem ritem letnih dob. Elementarna bitja si prizadevajo z Zemlje navzgor. Pomlad dopusti Zemljinim elementarnim bitjem iztekati v predanosti do vesolja. Ta elementarna bitja potrebujejo pozimi počitek v krilu zemlje, spomladi pa iztekanje skozi zrak, skozi atmosfero, za kar jih pripravijo duhovne sile planetnega sistema. Kar lahko od planetnega sistema deluje na duhove Zemlje, pozimi ne deluje; delovati začne spomladi. Dihanje Zemlje je duhovni proces, je odhajanje elementarnih bitij z Zemlje v kozmični prostor in spet njihovo umeščanje v Zemljo. Pozimi živijo elementarna bitja v krilu Zemlje z njo združena pri rastlinskih koreninah, ki so jih pripravila, in pri drugih naravnih bitjih.

Elementarna bitja pozimi sprejmejo notranje zakonitosti Zemlje. Spomladi in predvsem v visokem poletju  elementarna bitja odtečejo v vesolje in so jim vsiljene zakonitosti vesolja, gibanja zvezd, ki jih pripravijo zakoni gibanja planetov, zakoni upodabljanja zvezd stalnic. Komur uspe doseči to sodoživljanje tkanja, klitja in poganjanja naravnih stvari in naravnih dejstev, šele resnično razume letne čase. Kdor na ta način duhovno doživi pomlad, sledi zunaj (v brstečem, poganjajočem življenju) frčanju in letenju elementarnih duhov, kakor jim jih je vsilil potek planetov.

Iz tega je mogoče spoznati, kako močno je z dihalnim procesom Zemlje povezan tudi življenjski proces, še posebej rastlinstva. Po drugi strani je treba tudi upoštevati, kako so s tem dihalnim ritmom hkrati povezani nešteti procesi začaranja spomladi in poleti in kako z usihanjem in odmiranjem rastlin veliko elementarnih bitij z odčaranji postane prostih in se kot taka lahko prosto jeseni in pozimi naselijo v krilo Zemlje ‒ kot tako imenovana višja elementarna bitja v nasprotju z njihovo nižjo, začarano obliko.

Pri opisanih dihalnih procesih Zemlje se elementarna bitja zlivajo in plavajo z izdihajočo Zemljino dušo. Po drugi strani se ta bitja pri vdihavanju obrnejo nazaj v Zemljin organizem. Pri tem se ponovno individualizirajo, ponovno se ločijo v Zemljinem področju od Zemljine duše, da bi znotraj Zemljinega organizma ponovno prevzela svoje posebne naloge.

Dihalna središča Zemlje

Iz prejšnjih navedb smo se naučili, da je treba Zemljo obravnavati kot dihajoči organizem. Povsem razumljivo je poskusiti poiskati dihalna središča tega organizma, ker je v živih kraljestvih narave zelo splošno razširjeno, da so dihalni procesi različnih posamičnih bitij kakor koli krajevno osrediščeni.

Preiskava takšnih dihalnih centrov Zemljinega organizma je bila razmeroma preprosto v rokah meteorološke literature in ustrezno natisnjenih kart, če se upošteva, da je mogoče pri barometričnem reliefnem tisku vdolbine opazovati kot simptom izdihovanja Zemljinega organizma in enako izbokline kot simptom vdihovanja.

V področju severne Zemljine polovice so posebno vidna tri polletna, polarno-ritmično izmenjujoča se dihalna središča Zemlje. Eno teh središč se nahaja v področju puščave Gobi kot severni pol (tega središča), njegov drugi pol leži v področju Indijskega oceana. Upoštevati je treba, da je ta pol skozi leta podvržen manjšim krajevnim nihanjem. V področje tega centralnoazijskega dihalnega središča so potovali duhovno najnaprednejši stari Atlanti, da bi od tam ustanovili prvo poatlantsko, praindijsko kulturo. Upoštevajmo tudi, da so v področju Indijskega oceana potopljeni ostanki Lemurije.

V področju severnega Atlantika je drugo dihalno središče Zemlje na severni polovici Zemlje s svojim severnim polom v prostoru Islandije in južnim polom v prostoru Azorov, preostankov otokov potopljene Atlantide. V tem področju ni bila le prvobitna atlantska kultura, ampak je bilo področje tega dihalnega središča Zemlje tudi središče nastanka različnih vrst rastlinstva in živalstva. Z začetkom potapljanja Atlantide sovpada konec nastajanja novih vrst.

V področju južne polovice Zemlje je mogoče spoznati le eno dihalno središče Zemljinega organizma, namreč v področju Pacifika ‒ trajno središče vdihavanja pri Velikonočnem otoku. Tam ohranjeni ogromni preprosti prvotni kipi glav nakazujejo na zgodnječloveško kulturno središče. Upoštevanja vredno je, da so imela območja omenjenih dihalnih središč v razvoju kulture človeštva vsakokrat velik pomen.

V severnem Pacifiku se nahaja tretje Zemljino dihalno središče na severni polkrogli, poletno vdihovalno središče okrog 40. stopinje zemljepisne širine, ki polarno niha z zimskim središčem izdihovanja v območju Aleutskih otokov med Aljasko in Kamčatko.

Zračni vrtinci so redni spremljevalni pojavi eteričnih dihalnih ritmov, ki izžarevajo iz dihalnih središč. Pri tem je treba upoštevati, da pri središčih vdiha prevladujejo zračnovrtinčasti tokovi s smerjo vrtenja nasprotno vrtenju urnega kazalca, pri središčih izdiha pa v smeri urnega kazalca. Ti zračni vrtinci so šolskoznanstveno označeni kot visoki in nizki, ki nasproti smeri vrtenja Zemlje okrog njene osi pretežno potujejo od zahoda proti vzhodu. Pri tem gre za pulzirajoče valove Zemljinega dihanja, ki izhajajo iz dihalnih središč in se bolj ali manj kmalu vzdignejo na svoje tirnice s pomočjo medsebojnega interferenčnega učinkovanja.

Pri dihanju eteričnega organizma Zemlje je mogoče razlikovati dnevne, letne in sedemletne ritme, ki se vsakokrat pojavljajo v mnogoterih interferenčnih pojavih in s tem povzročajo veliko raznovrstnost vremenskih dogajanj. O obsežnih preiskovanjih, s katerimi naj bi dognali ustrezne zemeljsko-kozmične zakonitosti, je obširno in podrobno poročal dr. Ernst Hagemann v knjigi O bistvu živega (Vom Wesen des Lebendigen).

V povzetku je treba poudariti, da igra pri življenjskih procesih Zemljinega organizma sicer etrsko telo ‒ vsota elementarnih bitij ‒ zelo pomembno vlogo, vendar so v njihovem zapletenem sodelovanju z astralnim telesom Zemlje šele predvsem v zračnem ovoju Zemljine atmosfere možna mnogovrstna izražanja življenja Zemljinega organizma, ki ne določajo in pogojujejo le vselej spreminjajočih vremenskih dogajanj, ampak trajno klimatsko delovanje v posameznih območjih Zemlje, ki je nad njimi.

Delovanja v vremenskih dogajanjih

V prejšnjem poglavju smo navedli, kako v astralnem ovoju Zemlje delujejo predvsem duhovi obhodnih dob, ki skupaj tvorijo astralno telo Zemlje. Vendar delujejo tudi astralna telesa vseh rastlin kot skupinske duše rastlin v astralnem ovoju Zemlje. Skupine živali se kot pasatni veter premikajo okrog Zemlje v njihovih zračnih ovojih. Po drugi strani oblikuje vsota vseh elementarnih bitij eterično telo Zemlje, s svojo nefizično telesnostjo so vpletena v astralni ovoj Zemlje. Celotno tkanje neštetih bitij dirigirajo duhovi obhodnih dob kot duhovno substanco astralnega telesa Zemlje. To je mogočna bitnost, tkanje in duhovni vihar v zračnem ovoju Zemlje, v katerem potekajo vsa vremenska dogajanja. Svojo fizično pojavno obliko lahko dobi le skozi sodelovanje elementarnih bitij, ki jih vodijo in usmerjajo duhovi obhodnih dob. Ti astralni procesi se odigravajo preko leta, ko Zemlja pusti svoji astralnosti poigravanje v izhlapevanju in ponovnem padanju vode. Materialistično misleč človek reče: Voda izhlapeva zaradi delovanja določenih aeromehanskih sil. Nekdo opazi dvigovanje; oblikujejo se kapljice; ko so dovolj težke, padejo. Toda to je približno tako, kot bi nekdo postavil teorijo o človeškem krvnem obtoku, ne da bi upošteval, kaj vse živi v krvnem obtoku. Tako živi v krvnem obtoku dvigujoča in padajoča voda astralne atmosfere Zemlje, astralnosti Zemlje.

Pri nastanku fizičnih pojavnih oblik v vremenskem dogajanju sodelujejo enakomerno vse štiri skupine elementarnih bitij. Zračno tkanje ni mogoče brez sodelovanja silf, prav tako ni mogoč dež brez sodelovanja undin. Duhovi ognja so bistveno udeleženi pri izhlapevanju vode. Brez sodelovanja gnomov ne bi mogla nastati niti zrna toče niti snežinke. Pri tem obstaja nešteto prehodnih oblik različnih vrst, hkrati sodelujočih nekaterih ali vseh skupin elementarnih bitij.

Toda v vremenskih dogajanjih lahko nastopijo vremenski ekstremi. Pri njihovem nastanku sodelujejo še takšna elementarna bitja, ki so jih nasprotnikove (zoprnikove) moči primorale v svojo službo. Iz gnomov lahko nastanejo mrzli velikani, ki prinesejo uničujoče srež, žled in led, nasploh leden mraz. Iz undin lahko nastanejo vodni velikani, ki povzročajo meglene viharje in skupaj s silfami, ki so postale viharni velikani, naredijo visoke plime, ki prinašajo velike nadloge. Ti viharni velikani divjajo in besnijo tudi v vsakovrstnih orkanih, ki prinašajo nesrečo in zlo. Sovražnikove moči lahko prisilno pritegnejo salamandre kot ognjene velikane, ki podnetijo divjajoče požare, ali kot vročinski viharji skupaj z viharnimi velikani opustošijo celotne pokrajine. Opravka imamo z izredno povečanimi silami, ki moteče posegajo v vremensko dogajanje v Zemljinem okolju, v dihalni proces Zemlje.

V vremenskem dogajanju je delovanje zelo uporabnih elementarnih bitij neločljivo povezano z delovanjem elementarnih bitij, ki jih obvladujejo zoprnikove moči. Zato bomo ti delovanji v tem razdelku obravnavali skupaj. Poglejmo zgoščen prikaz zmožnosti delovanja skupin elementarnih bitij.

Salamandri preskrbijo spremembo nežive toplote v živo, povzročajo izhlapevanje in izparevanje vode.

Silfe v kolikor mogoče nevlažnem zraku pohlepno sesajo svetlobo, s katero je zrak prepojen, in mu omogočajo zasijati, naredijo premikanja zraka.

Undine v vsakem trenutku spreminjajo svojo podobo v oblake in medlo in razpršeno vodo. Vezane so na element vodo in se utelesijo tam, kjer se stikajo voda, rastline in kamen.

Gnomi sodelujejo pri tvorbi ledu, snega, slane, ivja.

Elementarna bitja pod ahrimanskim vplivom naredijo velikane mraza, meglene viharje, led, žled in sneg, zmrzovanja vseh vrst; do oblakov povzdignjena megla povzroči oseke in poplave, vulkanske izbruhe in zemeljske potrese; so zemeljska vodna bitja pod zgornjo površino Zemlje.

Elementarna bitja pod luciferskim vplivom povzročijo, da toplotno v svetu kroži navzgor in navzdol; so posredniki med ahrimanskimi in luciferskimi bitji, ne le v obliki duhov ognja, ampak vsega elementarnega sveta; kot zračna in toplotna bitja tvorijo oblake in povzročijo vetrne tvorbe; kot nasprotniki Marsovih, Jupitrovih in Saturnovih bitij delujejo v bliskih in vsem ognjenem v zraku.

Podobni prispevki

Dodaj odgovor