ETER, ELEMENTARNA BITJA, NARAVA (20) (Po R. Steinerju)

Facebook
Twitter
Pinterest
Email

Živalstvo

Ko je rastlinstvo z nastankom svojih zemeljskih pojavnih oblik zadostilo predpogoju za prehranjevanje, so fizične pojavne oblike živalstva lahko našle potrebne življenjske pogoje. Celotno življenje je potekalo še izključno v vodnem elementu. Alge so bile še dolgo edine nosilke klorofila, edine proizvajalke ogljikovih hidratov. Vse alge imajo še danes v biološko-sistematičnem smislu le pogojno rastlinski značaj. Morfološko so popolno črevo, ki navzven obrnjeno plava v svoji hranilni tekočini. Dejansko so med bitnostjo rastline in živali, lahko se razmnožujejo z brstenjem, kjer lahko posamezni deli rastline ponovno zrastejo v celo rastlino. Po drugi strani imajo pravo generativno razmnoževanje z jajčnimi celicami, ki so oplojene s semenčicami, v nasprotju z opraševanjem cvetnih brazd, kar sploh ni oplojevanje. Alge so živali-rastline in so se v tej obliki iz pojavnosti življenja starega Meseca pojavile kot prve življenjske oblike na današnji Zemlji.

Skupaj s temi prvim rastlinam podobnimi algami so živele prve še zelo enostavno zgrajene živalske oblike. V najstarejši Zemljini oblikovanosti, v kateri so bile te življenjske oblike najdene kot okameneli ostanki, v kambriju, je nastalo že nekako 900 različnih vrst. Večinoma so bili mehkužci z lupino ali brez, spužve, meduze, drobni raki, podobni današnjim vodnim bolham. Manjkale so še ribe in predvsem še vse vrste kopenskih rastlin in kopenskih živali. Celotno življenje je bilo (kot že omenjeno) še izključno v vodnem elementu, v morski vodi. Manjkale so tudi sladkovodne živali.

V nadaljnjem razvoju je bilo v silurju določenih 10 000 živalskih vrst (še vedno kot morske živali). Šele v devonu nastopijo v večjem obsegu kopenske rastline, zeli lisičjakov in praproti. Še v karbonu v zemeljski flori ni bilo višje razvitih rastlin. Zemeljske rastline s trosi so izoblikovale obilen rastlinski svet, ki je bil še po vsej Zemlji močvirska in barjanska vegetacija. Kot prehranjevalna podlaga živalskemu svetu je vse bolj razvijajočemu rastlinskemu svetu sledilo vse več zemeljskih pojavnih oblik živalskih vrst, ki ne predstavljajo nič drugega kot že omenjene prezgodaj zgoščene človeške strasti.

Število novonastalih živalskih vrst je znatno preseglo število rastlinskih vrst. To pomeni, da je v eterično-astralnem okrožju Zemlje razvijajoče se človeštvo sleklo daleč več kožnih ovojnic, ki so postale duševno preozke in s tem eterično neuporabne, in so lahko v zemeljskem območju postale ovojnice zemeljskim pojavnim oblikam rastlinstva in živalstva.

Vsako od vrst obeh teh kraljestev narave je vodila ustrezna skupinska duša, ki se je tudi sama razvijala. Ko je njen cilj dosežen, dotične vrste kot zemeljske pojavne oblike v zemeljskem območju izumrejo. Pojavijo se nove vrste. To je jasno tudi po ohranjenih odtisih v zemeljskih plasteh.

V tej zvezi se zdi zato pomembno opazovati bistvo živalskih skupinskih Jazov. Dojeti jih moramo kot naslednike duhov gibanja (dinamov), ki imajo sedež bivanja na različnih planetih. Žival ima skupinsko dušo, rečemo lahko tudi skupinski Jaz. Skozi skupinski Jaz je živali dana njena oblika. Ko si jasnovidec ogleduje žival, opazi povsod vzdolž hrbtenice migotanje (migljanje). Fizično hrbtenico živali zapira migljajoča svetloba, tokovi, ki v brezkončnem številu potekajo povsod okrog Zemlje kot pasatni vetrovi. Na žival delujejo, ker tečejo vzdolž hrbtenice. Živalski skupinski Jaz se premika v neprestanem kroženju, na vsaki višini in v vseh smereh okrog Zemlje. Skupinski Jazi so modri, vendar nečesa še nimajo ‒ ne poznajo ljubezni. Ljubezen je le pri ljudeh in je z modrostjo povezana v individualnost. Pri živalih se ljubezen ne nahaja v skupinskem Jazu, ampak le pri posameznih živalih. Kar kot modra ureditev leži v temelju skupinskega Jaza, je še brez ljubezni. Žival ima ljubezen spodaj v fizičnem svetu; zgoraj na astralnem nivoju ima modrost. Ko to vidimo, se nam neznansko veliko razsvetli.

Tako kot človek tukaj sreča ljudi, lahko jasnovidec na astralnem nivoju sreča zaključene osebnosti ‒ živalske Jaze. To si je mogoče predstavljati takole. Zamislimo si deset prstov nekega človeka, vtaknjenih skozi deset odprtin v papirni steni; premikajo se. Vidimo deset premikajočih se prstov, človeka za steno pa ne. Tega si ne moremo pojasniti, kakor da deset prstov samih ločeno prihaja skozi steno; privzeti moramo, da k njim sodi še neko v ozadju skrito bitje. Tako je z živalmi v fizičnem svetu. Vse enako upodobljene živali imajo skupinski Jaz. Vsaka živalska vrsta ima svoj Jaz na astralnem nivoju. Živali so uravnavane z astralnega nivoja, tam so živalski Jazi, skupinski Jazi. Živalski skupinski Jazi na astralnem nivoju so zelo modra bitja. Opazujmo let ptice: kako ptice prepotujejo različna področja, kako je njihov let voden, kako potujejo jeseni v toplejša področja in se spomladi spet zberejo in vrnejo. Za nas sicer nevidno, a vselej vsepovsod potujejo skupaj s svojim bistvom: s skupinskim Jazom svoje živalske vrste, ki je fizičnemu opazovanju odtegnjen. V astralnem območju se skupinski Jazi živali mehko, tekoče prežemajo in se razdelijo preko celotne Zemlje, tudi ko se posamezna žival zadržuje v ujetništvu; če je lev v Afriki ali v zverinjaku, je enako.

Celotno živalsko kraljestvo lahko razdelimo na šest do sedem različnih glavnih skupin, ki imajo najvišje skupinske Jaze. Ti imajo svoje impulze delovanja znotraj šestih do sedmih glavnih planetov našega planetnega sistema, tako da sile, ki tvorijo glavne skupine živali, duhovno delujejo s planetov. Vladarji skupinskih glavnih živalskih oblik živijo prav tako na našem planetu in se morajo na planete umakniti, da bi s svojimi silami na Zemljo delovali iz prave oddaljenosti. V zelo oddaljeni davnini je bilo teh sedem glavnih oblik zelo gibljivih, določljivih, tako da so bile po svoji sestavi nekako mehke, voljne, plastične, lahko je bilo neko obliko preoblikovati v drugo. To se je preneslo tudi v kasnejši čas. Sedem glavnih oblik leži daleč daleč nazaj. Potem so pristopile druge sile, ki so sile planetov podpirale ali ovirale. Vse ležijo urejeno v nebesnem prostoru v zvezdnem živalskem krogu oz. zodiaku. Po njem se razvrščajo glavne oblike. Iz tega nastane za različne živalske oblike cela množica možnosti. To so vse sile, ki so  sodelovale, da bi sedem glavnih skupin živalskega kraljestva še naprej razločevali. Celotna raznolikost naših živalskih oblik na Zemlji je nastala tako, da so sile planetov dejansko sedeži skupinskih duš živali in njihova naloga se izpolnjuje s teh sedežev, kajti svoje naloge izpolnjujejo le od tam.

Če skozi tisočletja sledimo živalski skupinski duši na astralnem nivoju, njenega nastanka in prenehanja ne moremo izraziti z besedama rojstvo in smrt. V temelju je tu nekaj povsem drugega, in sicer sprememba, metamorfoza. Ta skupinska duša gre vsekakor skozi mladost, srednjo dobo in starost, toda njena zavest ne preneha; ponovno se spremeni, ne da bi šla skozi smrt, vedno znova se spreminja. Tako lahko živalski skupinski duši sledimo nazaj v pradavnino. Naletimo le na metamorfoze, niti na rojstvo niti na smrt.

Le ko se je naslednik (potomec) skozi posebne vplive oddaljil od oblike prednikov, se utelesi nova živalska duša. Zamislite si skupinsko dušo iz vrst insektov. Ko posamezen insekt umre, ni to za skupinsko dušo nič drugače, kakor da vam izpade las in ponovno zraste. Živali, ki se oblikujejo, so le nove podobe skupinske duše. Živalsko vrsto lahko sledite daleč navzgor in povsod boste našli, da se to, kar je na fizičnem nivoju, vede kot razblinjen in ponovno tvorjen oblak. Preoblikuje se skupinski duh in obnavljajo se le njegovi fizični členi. To gre le do določene stopnje; takrat vstopi v kraljestvo živali nekaj novega. To je najpomembnejše, prav ko pridete k tako imenovanim višjim živalim, kjer vstopi, kar se ne vidi več podobno temu, kar smo pravkar opisali. Obstaja cela vrsta živali, ki preveč izrastejo iz skupinske duše. To potem ostane v naši evoluciji in deluje kot četrta skupina elementarnih duhov. To so odvezane (izpodvezane) skupinske duše živali, katerih individualne duše se ne morejo več vrniti, ker so svojo evolucijo prekoračile. Od številnih živali takšna bitja vrste Jaza zaostanejo. Imenujemo jih salamandri. To je najvišja oblika, kajti so vrsta Jaza. Tu lahko dobimo vpogled v nastanek skupine zelo uporabnih elementarnih bitij.

Govoriti o rojstvu in smrti pri živali tako kot govorimo o tem pri človeku, je nesmisel, ker so vzroki povsem drugi. Nekdo taji notranje delovanje duhovnega, če misli, da ima, kar se kaže zunanje, iste vzroke kot notranje. Biti rojen in umreti je nekaj povsem drugega pri človeku kot pri živalskem sesalcu ali ptiču. Višji razvoj sveta je v tem, da vsakršno umiranje preneha. Z vidika duhovne vede je ideal ne umreti.

Ideal, za katerega si prizadeva duhovna veda, da ne bi bilo več umiranja (da ne bi več ubijali živali), ima odločilen pomen le za razvoj človeka, ki se mora v posameznem primeru odločiti, ali bo žival ubil ali ne. Za razvoj skupinskih duš živali bo to ostalo v podrejenem pomenu, ker je v kraljestvu živali za številne živali (z izjemo razmeroma maloštevilnih rastlinojedcev) ubijanje živalskega plena življenjska potreba. Za ljudi je lažje kot za mnoge živalske vrste preiti na izključno rastlinsko prehrano. (Odrezanost od rastlinskih delov povzroči za skupinske Jaze rastlin in s tem za astralno telo Zemlje ugodje. Kljub temu to pogosto vodi tudi k smrti rastline, ki je določena za prehranjevanje.)

Število živalskih vrst, pogojeno skozi ustrezne skupinske Jaze, je veliko večje od rastlinskih in kljub obširnemu raziskovalnemu delu še popolnoma nepregledno. Razmeroma majhno je število vrst toplokrvnih živali in med njimi še posebej sesalcev. Večina vrst živi kot kiti v polarnih morjih. Kiti so sicer še danes največje živali. Najmanjše živali so mikroskopsko majhni eno- ali nekajceličarji, ki prav tako obstajajo v morju in v sladki vodi kot  tudi v skoznje oživljanih talnih plasteh zgornje zemeljske površine v nepredstavljivo velikem številu posameznih vrst. Razmeroma majhno je število vrst ptic in rib. Največje je bogastvo vrst insektov, dvokrilnih (mušic, komarjev in muh) nekako 48 000 vrst, štirikrilnih preko 70 000 vrst in metuljev vsaj 100 000 vrst. Insekti se ne pojavljajo le v ogromnem številu vrst, ampak tudi v izjemno velikem posamičnem številu, predvsem v tropskem in subtropskem področju Zemlje.

Posebej je treba poudariti tudi živali v globinah morja, kamor svetloba Sonca ne seže. Pri tem pojema temperatura vode v oceanih zelo hitro z globino, pri globini 1000 m je še 4° C, pri 4000 m le še 1,8° C. Po drugi strani je tam bogato življenje glede na vrste in posamezna bitja. Določenih je bilo preko 1000 vrst rib, večinoma zelo grotesknih telesnih oblik, roparic z ogromnim nevarnim zobovjem. Prav tako roparski so številni predstavniki mnogih vrst rakov in mnogih deloma ogromnih polipov. Veliko vrst nižjih živali iz mnogih v morju bivajočih živalskih družin se v globokem morju prehranjuje z mrtvimi telesi planktonskih organizmov,  predvsem eno- ali nekajceličnih alg, ki v velikih množinah živijo v zgornjih plasteh oceanov, odmrejo in potonejo v globine.

Čeprav povsod v živalskem kraljestvu obstaja mnogo živalskih vrst, ki živijo od rastlin, se veliko več živalskih vrst prehranjuje z drugimi živalmi. Poleg tega obstajajo tudi živali, ki se hranijo mešano in živalske vrste, ki živijo od odmrlih organizmov, med njimi cela vrsta rib in mnoge nižje živalske vrste.

Podobni prispevki

This Post Has One Comment

  1. ivka

    Odrezanost od rastlinskih delov povzroči za skupinske Jaze rastlin in s tem za astralno telo Zemlje ugodje. Kljub temu to pogosto vodi tudi k smrti rastline, ki je določena za prehranjevanje.

    smrt rastline??

Dodaj odgovor