Inkarnacija Luciferja na vzhodu v predkrščanskem času. Misterij na Golgoti. Kristusov impulz. Prihodnja inkarnacija Ahrimana na zahodu, Rudolf Steiner, predavanje, Zürich, 27. oktobra 1919
Če hočemo zavzeti pravilno stališče do moderne znanosti, je treba prepoznati iluzionistično znanje.
Da bi si Ahriman oblikoval kar najbolj plodno inkarnacijo, ima največji interes, da se ljudi v tej iluzionistični znanosti, kar je v bistvu naša celotna današnja znanost, izpopolni, vendar ne smejo ugotoviti, da je to znanost iluzije. Ahriman ima največji interes ljudi naučiti in jim vbiti v glavo matematiko, ne pa tega, da so matematično-mehanski pogledi le iluzije o vesolju. Ahriman ima največji interes kemijo, fiziko, biologijo itd., tako kot jih danes med ljudmi zastopajo in delajo za občudovane poglede, vbiti v glave ljudi, in jih prepričati, da verjamejo, da so to absolutne resnice, da to niso hkrati le vidiki, fotografije z ene strani. Ko fotografiramo neko drevo z ene strani, je lahko povsem pravilno fotografirano, vendar še nimamo njegovega celotnega videza. Če ga fotografiramo s štirih strani, lahko za silo dobite predstavo o njem.
Ahriman ima največji interes, da pred človeštvom skriva in da človeštvo ne prepozna, da ima v današnji intelektualno racionalistični znanosti z njenimi priveski iz evropskega praznoverja, opraviti z velikim slepilom, z iluzijo. Zanj bi bilo najbolj uspešno in zmagoslavno, če bi mu uspelo temu znanstvenemu praznoverju, ki je danes zgrabilo vse kroge, in po katerem hočejo ljudje urejati celo svoje družboslovje, vladati vse do 3. tisočletja, ko bi lahko potem prišel na svet kot človek znotraj zahodne civilizacije in našel to znanstveno praznoverje.
Toda dragi prijatelji, na osnovi tega, kar sem vam zdaj povedal, ne sklepajte napačno. Napačno bi bilo, če bi sklepali, da se je treba znanosti sedanjosti izogibati. To je najslabši zaključek, ki ga lahko naredite. Treba jo je spoznati. Prav vse, kar prihaja od moderne znanosti, je treba spoznati, vendar se je treba hkrati polno zavedati, da nam bo s tem dan iluzijski vidik, za našo človeško vzgojo nujno potreben iluzijski aspekt. Ahrimana se ne bomo obvarovali tako, da se znanosti sedanjosti izognemo, ampak s tem, da jo spoznamo v njeni pravi podobi. Kajti ta znanost nam mora dati zunanjo iluzijo o vesolju. To zunanjo iluzijo potrebujemo. Nikar ne mislite, da te zunanje iluzije ne potrebujemo. Potem jo moramo le s povsem druge strani skozi duhovno raziskovanje napolniti s pravo resničnostjo, jo povzdigniti od iluzionističnega značaja k pravi resničnosti.
Oglejte si številne moje cikle predavanj prav glede tega, kar vam govorim danes, in boste našli, kako sem vsepovsod spodbujal k temu, da je treba povsem vstopiti v znanost našega časa, vendar jo povzdigniti do sfere, kjer je mogoče uvideti, koliko to velja. Saj si tudi ne morete želeti, da mavrica pred vami izgine, ker jo prepoznate kot svetlobno iluzijo, kot barvno iluzijo. Ne boste je razumeli, če ne boste prepoznali in uvideli njenega iluzionističnega značaja. Tako je z vsem, kar vam daje znanost za vaše zmožnosti pri predstavljanju sveta in vesolja. Sedanja znanost daje iluzije, in ta iluzionistični značaj je treba prepoznati. Šele takrat pridemo skozi te iluzije k resničnosti sveta.
Vidite, eno sredstvo, ki ga ima Ahriman, da bi naredil svojo inkarnacijo kar najbolj učinkovito, je torej: doseči, da ljudje kolikor je le mogoče verjamejo sodobni znanosti oz. jih zadržati pri znanstvenem praznoverju. Naslednje, drugo sredstvo, ki ga ima, je: razplamteti vse, kar deli danes ljudi v skupine, v majhne skupine, ki si nasprotujejo. Danes vam je treba zgolj pogledati na strankarsko bistvo in odkrili boste – če ste le nepristranski, lahko to prepoznate –, da teh nasprotujočih si strank dejansko ni mogoče pravilno pojasniti zgolj iz človeške narave. Ko bi ljudje hoteli pošteno prav to tako imenovano svetovno vojno pojasniti iz človeških disharmonij, bi uvideli, da s tem, kar najdejo v fizičnem človeštvu, tega pojasniti ne morejo. Povsem jasno se pokaže, kako so pri tem delovale zunaj čutne, prav ahrimanske moči. Toda te ahrimanske moči delujejo vendar povsod, kjer se tvorijo disharmonije med človeškimi skupinami. Na čem to resnično temelji?
Izhajajmo iz modernega proletariata. Moderni proletariat je sprejel nauk Karla Marxa. Natančno opazujte, kako se je nauk Karla Marxa razširil v modernem proletariatu, in poglejte si skoraj neizmerljivo marksistično literaturo. V knjigah boste našli v izredni množini uporabljene vse možne metode znanstvenega obravnavanja, vse strogo dokazano, tako strogo dokazano, da so že mnogi ljudje, od katerih tega sploh ne bi pričakovali, zapadli pod vpliv marksizma. In kakšna je bila potem usoda marksizma? Najprej, kajne, se je marksizem razširil v proletariatu. Univerzitetna znanost ga je strogo zavrnila. Danes so že številni univerzitetni znanstveniki in profesorji, ki se logiki marksizma nič več ne izogibajo, jo sprejemajo, prisvajajo, in iz nje sploh ne morejo več priti, ker se je v množični literaturi postopno vse bolj poudarjalo, da je njeno sklepanje povsem pravilno, da je mogoče trditve marksizma s sedanjim znanstvenim mišljenjem in načinom predstavljanja kar fino in čisto dokazati. Meščanski krogi žal niso imeli nobenega Karla Marxa, ki bi jim dokazal nasprotno; kajti prav tako kot je mogoče z marksističnega stališča iz teorije presežne vrednosti in materialističnega zgodovinskega raziskovanja dokazati ideološki značaj pravice, navade, nravi itd., tako je mogoče o vseh teh stvareh povsem točno dokazati nasprotno. Bilo bi vsekakor mogoče, da bi mogel nek meščanski, buržujski Marx enako strogo dokazati natančno nasprotno. In tu niti približno ne gre za prevaro ali goljufijo. Dokazi bi popolnoma držali.
To je zato, ker leži sedanje človeško mišljenje, sedanji intelekt v takšni plasti biti, od koder ne doseže realnosti. Zato je mogoče povsem strogo dokazati eno in tudi nasprotje tega. Danes je možno na eni strani strogo dokazati spiritualizem, in prav tako strogo dokazati tudi materializem. Mogoče se je medsebojno boriti z enako dobrih in trdnih stališč, ker je današnji intelektualizem v zgornji plasti resničnosti in ne gre v globino biti. Tako je tudi s strankarskim mišljenjem. Kdor tega ne uvidi, ampak se zaradi svoje vzgoje, dednosti, državnih in drugih življenjskih odnosov preprosto pusti sprejeti v določen strankarski krog, ki iskreno verjame (ali vsaj tako misli) v pravo dokazno moč načel stranke, v katero je vstopil oz. zdrsnil, kot se včasih tudi sam izrazi. Potem se bori proti nekomu, ki je zdrsnil v neko drugo stranko. In eden ima enako prav kot drugi.
To prikliče nad človeštvo kaos in zmedo, ki se lahko postopno večata, če človeštvo tega ne uvidi. Ta zmeda je ponovno takšna, ki jo uporablja ahrimanska moč, da bi pripravila zmagoslavje Ahrimanovi inkarnaciji, z vse močnejšim priganjanjem ljudi v to, kar zmorejo tako težko uvideti, da je mogoče danes dokazati nekaj in prav tako z enako dobrimi intelektualnimi ali danes znanstvenimi osnovami in razlogi dokazati nasprotno.
Gre za to, da prepoznamo, da je prav vse dokazljivo, in moramo biti zato na dokaze, kakršni so danes skovani v znanosti, pozorni. Le znotraj naravoslovja, strogega naravnega znanja samega, se resnica prikazuje z dejstvi. Toda na nobenem drugem področju ne smemo dovoliti veljavnost tega, kar je mogoče dokazati intelektualno. Le če uspemo človeško znanje, človeško spoznanje, iskati globlje – na tem temelji antropozofsko orientirana duhovna znanost – od plasti, v kateri izvira moč našega dokaza, se nam uspe izogniti nevarnosti, kateri smo izpostavljeni, ko dovolimo, da obvelja ahrimansko zapeljevanje, ki hoče človeka vse globlje gnati v te stvari. Da bi ljudi zmedel, uporablja Ahriman v našem času tudi vse, kar izvira iz starih dednih odnosov, katere je človek v bistvu v peti poatlantski dobi že prerasel. Ahrimanska moč uporablja vse, kar izvira iz starih dednih odnosov, da bi spravila ljudi v medsebojno disharmonične skupine. Vse, kar pride od starih družinskih, rasnih, plemenskih, rodovnih, ljudskih razlikovanj, uporablja ahrimanska moč, da bi med ljudmi povzročila zmedo.
Geslo ‘svobodo vsakemu plemenu, tudi najmanjšemu’ – so bile lepe besede. Toda besede, ki jih uporabljajo ljudje nasprotne moči, da bi med ljudmi povzročili zmedo, da bi dosegli takšne stvari, kot jih hoče za svojo inkarnacijo doseči Ahriman, so vselej lepe in lepo zveneče.
Če danes vprašate: Kdo povzroča razprtije med narodi, kdo jih medsebojno hujska? Kdo postavlja vprašanja, ki danes usmerjajo in vodijo človeštvo? Odgovor se glasi: Ahrimansko zapeljevanje, ki se odigrava v ljudeh! In ljudje se pustijo na tem področju zelo lahko zapeljati. Nočejo se spustiti v spodnje plasti, kjer se nahaja realnost. Kajti vidite, Ahriman dobro pripravlja svoj cilj; Prav od reformacije in renesanse oz. preporoda se v moderni civilizaciji pojavlja kot vodilni ton vladajoči tip ekonomskega človeka. To je resnično zgodovinsko dejstvo. Če pogledate nazaj v stare čase, celo v tiste, ki sem vam jih danes označil kot luciferske, kdo so bili takrat vladajoči tipi? Iniciranci! Egipčanski faraoni, babilonski vladarji, vladarji Azije, so bili inciranci. Potem se je kot vladajoči tip dvignil duhovniški tip, ki je vladal v bistvu do reformacije in renesanse. Od takrat vlada ekonomski tip človeka. Vladarji so le podaljšane roke ekonomskega človeka, gospodarstvenikov. Vsekakor ne smemo misliti, da so bili vladarji modernega časa nekaj drugega kot pomagači in podaljšane roke ekonomskih ljudi. Vse, kar se je predalo kot zakoni in pravica – le pozorno jih je treba študirati –, je preprosto posledica tega, kar so mislili ekonomsko usmerjeni ljudje.
Komentarji