SAMAEL AUN WEOR: Lekcija VII: Reševanje konfliktov
Človek se v življenju sreča iz oči v oči z brezštevilnimi problemi. Vsaka oseba mora vedeti, kako vsakega od teh problemov inteligentno rešiti. Vsak problem moramo razumeti. Rešitev vsakega problema se skriva v samem problemu.
Prišla je ura, da se naučimo reševati probleme. Obstaja veliko problemov: ekonomskih, socialnih, moralnih, političnih, religioznih, družinskih itd., in moramo se jih naučiti inteligentno reševati. Najbolj pomembno za rešitev vsakega problema je, da se z njim ne poistovetimo, ne identificiramo.
Nekdo je nagnjen k temu, da se tako poistoveti s svojim problemom, da se dejansko spremeni v sam problem. Mi sami postanemo problem. Posledica tega je, da smo v reševanju problema neuspešni, kajti nek problem nikoli ne more rešiti drugega problema.
Za rešitev problema je potrebno veliko mentalnega miru in tišine. Vznemirjen, zmeden, zbegan um, poln notranjih bitk, ne more rešiti nobenega problema. Če imate zelo resen in težak problem, se ne poistovetite z njim, ne spremenite se v še dodaten, drug problem, ampak se umaknite nekam, kjer se lahko blagodejno razvedrite: v gozd, v park ali obiščete zelo intimnega prijatelja itd.
Zamotite se z nečim posebnim, poslušajte dobro glasbo, in kmalu se lahko v popolnem miru, s svojim umirjenim in tihim umom globoko potopite v problem, in ga poskusite razumeti, saj veste, da je njegova rešitev v problemu samem.
Vedite, da brez miru ne morete narediti ničesar novega. Za rešitev življenjskega problema se je treba v tišini umiriti. Glede problema, ki ga želite rešiti, morate razmišljati na povsem nov način, kar je edino mogoče, če v sebi vzpostavite umirjenost, notranji mir. V modernem življenju imamo ogromno problemov, potrebnega miru pa na žalost nismo deležni. To je resnično trd oreh, kajti brez miru ne moremo rešiti problemov.
Potrebujemo mir in to zadevo moramo temeljito proučiti: Raziskati moramo, kateri je glavni dejavnik, ki znotraj in zunaj nas samih poruši naš mir. Odkriti je treba vzrok konflikta. Čas je, da celovito in na vseh nivojih uma razumemo neskončna protislovja, ki jih nosimo v sebi, kajti to je glavni dejavnik naše notranje neenotnosti, nesoglasij in sporov. Bolnika lahko pozdravimo, ko temeljito razumemo vzrok njegove bolezni. S tem ko temeljito spoznamo vzrok notranjega spora oz. konflikta, razrešimo spor; posledica tega je mir.
V nas in okrog nas obstaja milijone nasprotij, ki oblikujejo konflikte. Kar obstaja znotraj nas, obstaja tudi v družbi, kajti velikokrat smo že rekli, da je družba razširjen posameznik. Če je znotraj nas spor, protislovje, nasprotovanje, je tako tudi v družbi. Če posameznik nima miru, ga tudi družba ne bo imela, in v takih pogojih je vsaka propaganda za mir dejansko popolnoma nekoristna.
Če se pametno, razsodno analiziramo, bomo odkrili, da se znotraj nas samih nenehno dogaja, da nekaj zatrjujemo ali nečemu oporekamo, smo stalno v stanju afirmacij in negacij. To kar želimo biti, in to kar dejansko smo. Smo revni in želimo biti milijonarji, smo vojaki in želimo biti generali, smo samski in želimo biti poročeni, smo uslužbenci in želimo biti direktorji itd.
Protislovno stanje povzroči konflikt, bolečino, moralno bedo, nesmiselna dejanja, nasilnosti, obrekovanja, lažna obdolževanja, itd. Stanje notranjega protislovja nam v življenju nikoli ne morejo prinesti miru. Človek brez miru nikoli ne more rešiti svojih problemov. Svoje probleme morate inteligentno reševati, zatorej je nujno, da imate stalen mir. Stanje nasprotja in protislovja preprečuje razrešitev problemov; vsak problem vključuje tisoče protislovij in ugovarjanj. Bom naredil to? Tisto? Kako? Kdaj?, itd. Mentalno protislovje ustvarja konflikte, onemogoča in kvari reševanje problemov.
Da bi uspešno razrešili konflikt, moramo najprej odpraviti vzroke nasprotovanj. Edino tako pride mir in z njim rešitev problemov. Pomembno je odkriti, kaj povzroča nasprotja, nasprotovanja, ugovarjanja; to je treba nujno podrobno analizirati. Edino tako je mogoče mentalni konflikt odpraviti. Ni korektno, da za naša notranja nasprotja krivimo druge. Vzroki teh nasprotij so znotraj nas: obstaja mentalni konflikt med tem, kar smo in tem, kar bi radi bili, med tem kar je problem, in tem kar mi želimo, da je.
Ko imamo kakršen koli problem, najsi bo moralni, ekonomski, verski, družinski, zakonski itd., je naša prva reakcija ta, da o njem razmišljamo, se mu zoperstavljamo, ga zanikamo, sprejmemo, ga pojasnjujemo itd. Nujno je treba razumeti, da z mentalno tesnobo in strahom, z ugovarjanjem, z zaskrbljenostjo, s konfliktom, ni mogoče rešiti nobenega problema. Najbolje se odzovemo na problem, če smo v tišini. Tu imam v mislih mentalno tišino. Ta tišina vstopi, ko ne mislimo na problem. Do te tišine pride, ko spoznamo in razumemo, da s konfliktom in nasprotovanji ničesar ne rešimo. Ta tišina ni nek poseben naravni dar nikogar, niti kakršna koli sposobnost. Tega miru ne more nihče vzgojiti; zgodi se sam od sebe. Pride, ko razumemo, da se noben problem ne razreši, če se mu upiramo, če ga sprejmemo, zanikamo, potrjujemo ali razlagamo, itd.
Iz mentalne tišine se rodi inteligentno, intuitivno in modro delovanje, ki bo rešilo še tako težak problem, pri čemer to inteligentno delovanje ni rezultat nobene reakcije, nobenega odzivanja. Kadar zaznamo oz. opazimo dejanje, problem; kadar pojasnimo in opravičimo dejanje, ne da bi ga uveljavljali, niti zanikali, niti pojasnjevali; kadar dejanja niti ne sprejmemo, niti ga ne odklanjamo, takrat pride tišina uma. V tišini vzcveti intuicija. Iz tišine privre inteligentno delovanje, ki popolnoma reši problem. Edino v umirjenosti in v tišini uma sta svoboda in modrost.
Mentalni konflikt je uničujoč, razdiralen in poguben. Mentalni konflikt je rezultat nasprotujočih si želja: hočemo in nočemo, želimo to in hkrati ono. Smo v nenehnem nasprotovanju in prav to je dejansko konflikt. Stalno nasprotovanje znotraj nas samih je posledica bitke nasprotujočih si želja: ena želja stalno nasprotuje drugi želji, jo zanika, eno prizadevanje se zoperstavlja drugemu. V človeškem bitju ne obstaja ena sama stalna želja; vsaka želja je bežna in minljiva; oseba si želi neko službo in ko jo ima, si želi neko drugo. Uslužbenec želi postati direktor, in duhovnik hoče biti škof. Nihče ni zadovoljen s tem, kar ima. Svet je poln neizpolnjenih želja in vsakdo hoče zadovoljiti svoje.
Življenje je nesmiselno zaporedje minljivih in praznih želja. Ko globoko dojamemo, da so vse želje v življenju minljive, prazne in nepomembne, ko razumemo, da je fizično telo zaplojeno v grehu, in da mu je usojeno zgniti v grobu, takrat se iz tega globokega razumevanja rodi resnični mir uma, izginejo nasprotja in konflikt. Edino um, ki je v miru, lahko reši probleme. Mir je v tišini uma.
Nasprotovanje se pojavi iz svojeglavosti in trme: Kadar um trdovratno vztraja pri eni sami želji, kadar hoče za vsako ceno, naj stane kolikor hoče, uresničiti svojo željo, je logično, da mora priti do konflikta. Če pazljivo opazujemo osebi, ki razpravljata o nekem problemu, lahko potrdimo, da vsaka oseba trdovratno vztraja pri svoji želji, vsaka oseba hoče uveljaviti svoj prav, in naravno je, da ima to za posledico mentalni konflikt. Kadar delujemo tako, da posledično vidimo praznoto želja, kadar spoznamo, da je želja vzrok naših konfliktov in grenkob, takrat pride resnični mir.
Vaja: Sedite v udoben naslanjač ali lezite na posteljo, zaprite oči. Nato se koncentrirajte na svojo notranjost, opazujte se, raziskujte svoje želje, svoja nasprotja.
Nujno morate spoznati, katere vaše želje si nasprotujejo, da boste tako spoznali vzroke svojih notranjih konfliktov. Z razumevanjem vzrokov mentalnega konflikta pride mir uma.
Dnevno vadite to enostavno vajo, kajti nujno morate spoznate sami sebe.
Komentarji