PRIHODNJA CEPIVA ZA PREPREČITEV VEDENJA O DUŠI IN DUHU (1) (R.Steiner)
Z obolenjem za kozami imamo pri posameznem človeku opraviti z močnim umikom Jaz organizacije od vseh treh drugih človeških teles, iz fizičnega, etrskega in astralnega. Ta močan umik, ta oslabitev Jaz organizacije, je lahko posledica tega, da posameznik s svojim sedanjim Jazom nekako močno zdrsne v Jaze zgodnejših zemeljskih življenj; zato pride nasploh do močne sorodnosti Jaz organizacije do duhovnega sveta. Pri obolelosti s kozami je nenavadno, da obstaja določena podobnost s tem, kar preživi človek ko gre skozi določeno vrsto iniciacije. Naj se zdi še tako čudno, tako je.
Če nekdo resnično notranje spozna na primer delovanja oblik ozvezdij živalskega kroga na ljudi, so takšna spoznavna stanja povezana z močnimi notranjimi pretresi. Človek lahko tu kvečjemu prestane, v tem ko bolj obvladano, bolj duševno deluje, to, kar je pričujoče pri kozah, ker gre za to, da pri tej bolezni človek zelo močno živi v duhovnem, čeprav na drugačen način.
Rečemo lahko, da je pri kozah nevarnost okužbe izredno velika. Ne bi smeli biti lahkomiselni in vedno takoj pomisliti na fizično posredovanje pri prenašanju bolezni, ampak so tu celo posebej močne psihične zasnove. Eden od dokazov za to bi bil, da se je mogoče zelo dobro zaščititi, da se na pravi način zapremo pred okužbo. O tem lahko govorim, ker sem kot dvaindvajsetletni moški – okoliščin mi ni potrebno omenjati – poučeval nekega učenca, katerega mati je s črnimi kozami ležala neposredno zraven, ločena le s špansko steno. Sina sem prihajal poučevat ves čas, ne da bi naju to kaj motilo, dokler mati ni ozdravela. To sem celo zelo rad naredil, da bi videl, kako se je mogoče zaščititi, ko obolelega za kozami jemljemo povsem objektivno, kot nek drug objekt, kot kamen ali grm, brez občutkov strahu ali drugih psihičnih vzgibov, ampak le kot objektivno dejstvo. Tu se dejansko srečamo z izredno visoko stopnjo nevarnosti okužbe. Zato lahko končno glede okužbe tudi psihični faktor igra pomembno vlogo.
Nikoli se nisem bal izpostavljenosti kateri koli nevarnosti okužbe in se resnično tudi nikoli nisem okužil. Zato lahko zatrdim, da že preprosto močno zavedanje obstoja bolezni, lahko izpelje (povzroči) bolezen skozi astralno telo. Močno zavedanje iz astralnega telesa o obstoju bolezni, je že lahko vzrok, da človek oboli.
In cepljenje proti kozam?
Tu se znajdemo v nenavadnem primeru. Ko se nekoga cepi, in ga vzgajamo antropozofsko, to ni škodljivo. To škoduje le tistim, ki odraščajo z materialističnimi mislimi. Tu postane cepljenje neke vrste ahrimanska sila; človek se ne more več dvigniti iz določenih materialističnih občutkov. In pri cepljenju proti kozam je zaskrbljujoče, da postanejo ljudje naravnost prežeti s fantomom. Človek ima fantoma, ki mu preprečuje, da bi duševne entitete osvobodil od fizičnega organizma kot v normalni zavesti. Po zgradbi postane materialističen, ne more se več dvigniti k duhovnemu. To je pri tem cepljenju zaskrbljujoče. Seveda gre za to, da se tu vedno pritegne statistiko. Vprašanje je, ali je potrebno na tem področju statistiki pripisovati tolikšno vrednost. Pri kozah gre zelo močno za nekaj psihičnega. Vsekakor ni izključeno, da igra prepričanje, da cepljenje pomaga, neizračunljivo veliko vlogo. Če se bi to prepričanje nadomestilo z nečim drugim, če bi se ljudi vzgajalo ustrezno naravi, tako da bi jih prevzelo nekaj drugega kot to, da se jih cepi, nekaj, kar bi ljudi ponovno privedlo bliže k duhu, bi bilo vsekakor mogoče prav tako proti v podzavest prodrlemu: Imamo epidemijo koz!, delovati skozi popolno zavest: tu je duhovno, četudi neupravičeno duhovno, pri čemer moram pokončno vztrajati!. Bilo bi mogoče delovati prav tako, kot bi se moralo nasploh delovati proti takšnim vplivom.
Ko so razmere takšne, kot na primer v naši okolici, kjer je vplivanje skozi vzgojo itd. zelo težavno, kako naj bi pravilno ravnali?
Tam se je pač treba cepiti. Nič drugega ne preostane. Kajti fanatičnega nasprotovanja tem stvarem z medicinskih in tudi splošno antropozofskih razlogov ne bi priporočal. Fanatično zoperstavljanje temu ni nekaj, za kar si prizadevamo, ampak želimo z vpogledom v stvari doseči, da se bo to v globalnem naredilo drugače. Vedno, ko sem prijateljeval z zdravniki, sem videl v tem nekaj, kar sem izpodbijal, na primer pri dr. Aschu, ki se absolutno ni cepil. Proti temu sem se vedno boril. Kajti če se ne cepim, cepijo nekoga drugega. Tako fanatično ravnati je popoln absurd. (se nadaljuje)
Komentarji