Inkarnacija Luciferja na vzhodu v predkrščanskem času. Misterij na Golgoti. Kristusov impulz. Prihodnja inkarnacija Ahrimana na zahodu. (Rudolf Steiner, Zürich, 27. oktobra 1919)

Ko v sedanjosti širši publiki govorimo prav o najpomembnejših vprašanjih našega časa, smo v drugačnem položaju, ko ničesar ne vemo o globokih silah zgodovinskega nastanka sveta – z drugimi besedami: o znanosti iniciacije –, ali ko o tem nekaj vemo.O vprašanjih časa je razmeroma preprosto govoriti, če izhajamo iz zunanjih spoznanj, ki jih imamo za znanstvena, praktična in podobno, izjemno težko pa je o njih govoriti na osnovi poznavanja znanosti tako imenovane iniciacije, iz katere pač izhaja vse, kar moramo obravnavati prav na takšnih krajih, kot je ta, na katerem smo se tudi danes ponovno zbrali. Kajti kdor danes govori z vidika iniciacijske znanosti o vprašanjih časa, ve, da mu ne nasprotujejo le subjektivna občasna in slučajna mnenja njegovih poslušalcev. Prav tako tudi ve, da danes velik del človeštva po eni ali drugi strani že obvladujejo zelo močne sile ahrimanskih kozmičnih bitij, ki postajajo vse močnejše. Kar hočem s tem reči, vam lahko pojasnim, če vam podam ustrezen zgodovinski pregled širšega človeškega obdobja.

Iz različnih preudarjanj, ki smo jih imeli tukaj, in jih najdete tudi zapisane v mojih različnih nosilnih ciklih predavanj, veste, da štejemo za začetek dobe, v kateri se čutimo postavljene kot sedanji ljudje, sredino 15. st. Dobo, ki se je začela sredi 15. st., in v katere začetku smo v bistvu še vedno, smo vselej imenovali peto poatlantsko dobo, ki je sledila grško-latinski, ki je zaobsegla obdobje od sredine 8. st. pred Kristusom do sredine 15. st. po Kristusu. Potem pridemo nazaj do egipčansko-kaldejske dobe. To sem vam le toliko omenil, da se spomnite, kako se v celotno človeško nastajanje včlenjuje doba, v kateri se čutimo postavljene kot ljudje sedanjosti.

Znano vam je, da se je nekako po prvi tretjini grško-latinske dobe zgodil Misterij na Golgoti. Z najrazličnejših vidikov smo označili, kaj se je skozi ta Misterij na Golgoti za razvoj človeštva, ja, celo za celotni razvoj Zemlje, dejansko zgodilo. Danes želimo najprej v tej veliki zgodovinski zvezi predstaviti najrazličnejše pomembno za človeštvo in se navezuje na Misterij na Golgoti.

S tem namenom se zazrimo nazaj v veliko starejše čase, recimo v čas nekako začetka 3. tisočletja predkrščanskega štetja. Veste, kako malo zunanjih zgodovinskih izročil govori o tem zgodnjem razvoju človeškega rodu na Zemlji. Veste tudi, kako zunanje listine nakazujejo na orient, na Azijo. In tudi iz mnogih antropozofskih opazovanj in razmišljanj veste, da dlje ko gremo nazaj v razvoju človeštva, bolj se srečujemo z drugim duševnim stanjem tedanjega človeštva, in da hkrati v razvoju človeštva naletimo na v temelju ležečo staro modrost. Veste, da so obstajala izročila, ki so bila do 19. st. varovana in ohranjana v ožjih skrivnih krogih, da so se potem ta izročila o prastari modrosti človeštva večinoma manj verno oz. zvesto, a v določenem smislu vendarle ohranila do našega časa. Ko danes človek še vedno spozna nekaj od te stare minule modrosti človeštva, je presenečen nad globino resničnosti, v katero ta stara modrostna izročila kažejo.

Vendar boste iz obravnav, ki smo jih v mnogih letih naredili, vedeli, da je treba temu svetovno razširjenemu modrostnemu nauku starih časov vselej postaviti nasproti povsem drugačno življenjsko in posvetno pojmovanje in naziranje starega hebrejskega, judovskega ljudstva, ki nosi povsem drugačen značaj. Tako da je z določeno pravico posvetno razširjeno modrostno znanje označeno kot poganski element, njemu nasproti pa je postavljen hebrejski, judovski element. Iz zunanjih izročil in listin že veste, kako je potem iz judovskega elementa izšel krščanski element.

Že iz teh zunanjih dejstev lahko zdaj razvidite nekaj, na kar vas danes prosim, da ste pozorni: da je v razvoju človeštva postalo nujno staremu poganskemu elementu in njegovi pramodrosti postaviti nasproti judovski element, iz katerega se je potem vsaj delno razvilo krščanstvo, v vseh svojih oblikah. To kaže, da naj ta stara poganska modrost v svoji celovitosti ne bi imela izključnega vpliva na nadaljnji razvoj človeštva. Zdaj se pojavi vprašanje: Kje leži vzrok, da je morala stara poganska modrost, ki v marsičem zasluži upravičeno občudovanje, izkusiti nekako novo podobo, preobrazbo skozi judovstvo in krščanstvo?

To vprašanje se vam mora poroditi. Vendar si lahko iniciacijska modrost na to vprašanje odgovori le skozi nadvse pomembno dejstvo, skozi dogodek, ki se je izvršil prav daleč onkraj v Aziji v začetku 3. tisočletja predkrščanske dobe.

Nazaj usmerjen jasnovidni pogled najde, kako se je v človeku inkarniralo nadčutno bitje, tako kot se je skozi dogodek na Golgoti v človeku Jezusu iz Nazareta inkarniralo nadčutno bitje, Kristus. Inkarnacija, ki se je zgodila v začetku 3. predkrščanskega tisočletja in jo je tudi z jasnovidnim znanjem, z iniciacijsko znanostjo, izredno težko zasledovati, je dala človeštvu nekaj izredno sijajnega, izredno odločilnega. In kar je tam človeštvu dala, je v bistvu tista stara pramodrost.

Najprej, zunanje vzeto, je stvar taka, da je mogoče reči: to je bila modrost, ki je prodrla globoko v realnost, hladna, zgolj na idejah sloneča, malo prežeta s srčnoduševno vsebino. To je vzeto zunanje. Notranje je mogoče samo ocenjevati, kaj je ta modrost dejansko bila, ko gremo nazaj na tisto inkarnacijo, ki se je zgodila tam onkraj v Aziji v začetku 3. predkrščanskega tisočletja.

Tam je bila, tako se pokaže nazaj gledajočemu jasnovidnemu pogledu, dejansko resnična človeška inkarnacija luciferske moči. Ta Luciferjeva inkarnacija v človeštvu, ki se je na določen način izvršila, je bila izvor široko razširjene, na temelju tretje poatlantske človeške kulture ležeče pramodrosti. Vse do grškega časa je delovalo tisto, kar se je iz tega impulza, iz tega kulturnega impulza aziatsko-luciferskega človeka razširjalo med človeštvom: luciferska modrost, kot je bila človeštvu vsekakor v tisti razvojni epohi koristna, na določen način bleščeča, nijansirana (stopnjevana) glede na različna ljudstva in rase, znotraj katerih se je razširila, jasno prepoznavna skozi celotno Azijo, potem še v egipčanski kulturi, v babilonski kulturi, in kot rečeno, v osnovi tudi še v grški kulturi.

Vse, kar je bilo ljudem omogočeno v mišljenju, pesnjenju, hotenju in delovanju v takratnem času, je bilo na določen način določeno in upravljano s to lucifersko primesjo v kulturi človeštva.

Bilo bi seveda izredno filistrsko, če bi hoteli reči le: To je bila vendarle inkarnacija Luciferja, ki se jo je treba izogibati ali celo bežati od nje. Iz takšnega filistrstva bi se lahko izogibali in odrekali tudi vsega, kar je iz tega luciferskega toka za človeštvo izšlo kot lepo in mogočno, kajti kot rečeno, so tudi plodovi grške kulture z vso svojo lepoto izšli iz tega razvojnega toka. Celotno gnostično mišljenje, ki je obstajalo v času Misterija na Golgoti, ki je bilo predirljiva, globoko v svetne in kozmične stvari osvetljujoča modrost, celoto gnostičnih spoznanj so s svojim impulzom navdihovale in prežemale luciferske sile. Zato ne smemo reči, da je gnostično mišljenje napačno. Vendar je kljub temu njegova značilnost, ko rečemo: prežeto je z luciferskimi silami.          

Nekaj več kot dva tisoč let po tej luciferski inkarnaciji je prišel Misterij na Golgoti. Rečemo lahko, da so bili ljudje, med katerimi se je razširil impulz Misterija na Golgoti, v svojem mišljenju in občutenju še zelo prežeti s tem, kar je v svojem mišljenju, čutenju in občutenju prinesel luciferski impulz. Potem je v razvoj civiliziranega človeštva prišel povsem drugačen, Kristusov impulz. Pogosto smo že govorili o pomenu Kristusovega impulza znotraj civiliziranega človeštva. Kristusov impulz je prežel – danes bom to le kratko omenil – srca in ume človeških duš, ki so bile oblikovane tako, kot sem jih pravkar označil.

Lahko bi rekli: V tisto, kar je bilo od Luciferja človeku dano kot najboljše, je posvetil Kristusov impulz. Kristusov impulz bi bil v prvih krščanskih stoletjih sprejet tako, da bi lahko rekli: S tem, kar so ljudje sprejeli od Luciferja, so razumeli Kristusa.

S takšnimi stvarmi se je treba soočiti nepristransko, brez predsodkov, sicer nikoli ne moremo resnično razumeti posebnega načina sprejema Kristusovega impulza v prvih stoletjih. (se nadaljuje)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Arhiv
Obvestila o novostih

Vnesite veljaven e-naslov in sprotno boste obveščeni o novih prispevkih.

Join 33 other subscribers