Inkarnacija Luciferja na vzhodu v predkrščanskem času. Misterij na Golgoti. Kristusov impulz. Prihodnja inkarnacija Ahrimana na zahodu, Rudolf Steiner, predavanje, Zürich, 27. oktobra 1919

Šele v 19. st. se je na položaj ekonomskega človeka povzpel bankirsko misleč človek, in šele v 19. st. je docela ustvarjen tisti red, ki dejansko skozi denarno gospodarstvo prekrije vse ostale odnose. Le uvideti je treba te stvari, in jim pravilno empirično, izkustveno slediti.

Vse, kar sem povedal tukaj v drugem javnem predavanju (25. oktobra 1919), je globoko resnično. Vendar je treba temu slediti v vseh posameznostih. Le tako je mogoče uvideti, kako globoko resnične so te stvari. Toda ravno v tem, ko se je dvignila vladavina golega ‘simbola za trajno dobro’ oz. denarja, se je s tem pojavilo bistveno sredstvo za ahrimansko zapeljevanje človeštva. Če človek ne uvidi, da mora nasproti ekonomskemu redu, ki so ga priklicali, ustoličili in ga vzpostavljajo ekonomski ljudje in bankirji, postaviti pravno državo in duhovni organizem, bo Ahriman v tej pasivnosti in pomanjkanju zavedanja našel bistveno sredstvo za uspešno pripravljanje zmagoslavja svoje inkarnacije, ki gotovo pride.

Takšna sredstva lahko Ahriman uporabi pri določeni vrsti ljudi. Vendar obstaja danes še druga vrsta ljudi – običajno sta obe vrsti premešani v enem človeku –, ki lahko Ahrimanu njegovo pot k zmagoslavju tudi osvetljujejo še z druge strani.

Dejansko je tako, da v resničnem življenju popolne zmote niso tako slabe, kot so slabe polovične in četrtinske resnice. Kajti popolne zmote je mogoče kmalu uvideti. Polresnice in četrtinske resnice pa človeka zavajajo tako, da z njimi živi in si tako te polresnice utrejo pot v življenje in v njem napravijo najstrašnejša opustošenja. Obstajajo ljudje, ki ne uvidijo enostranskosti galilejsko-kopernikanskega pogleda na svet, ali vsaj ne uvidijo iluzionističnega značaja ali so prelenobni oz. jim je preveč udobno, da bi to raziskali. Pravkar smo predstavili, kako napačno je to. Toda danes so tudi številni ljudje, ki določeno zelo pomembno polresnico prepoznajo in priznavajo, v preverjanje njene upravičenosti pa se ne spustijo. Kajti tako nenavadno in čudno je to za mnoge ljudi: Tako kot je enostranski način spoznavati svet s stališč Galileja in Kopernika, ali nasploh s stališč današnje univerzitetne znanosti materialistične vrste, tako je na drugi strani enostransko spoznavati svet zgolj skozi evangelij in zavračati vsak od evangelija drugačen prodor v pravo resničnost.

Evangelij je bil dan ljudem, ki so živeli v prvih stoletjih krščanstva. Danes misliti, da evangelij lahko poda celotno krščanstvo, je tudi polresnica, zato tudi polovična zmota, ki jo ljudje ponovno oživljajo in dajejo s tem Ahrimanu v roke najboljše sredstvo, da zmagoslavno doseže svoj cilj, svojo inkarnacijo. 

Kako številni so danes ljudje, ki mislijo, da izhajajo iz krščanske skromnosti (ponižnosti), v resnici pa iz strašne domišljavosti, ko govorijo: Oh, ne potrebujemo duhovne znanosti. Preprostost, enostavnost evangelija nas vodi k temu, kar človek potrebuje od večnosti. V tej navidezni skromnosti se večinoma izraža strašna domišljavost, ki jo lahko Ahriman v nakazanem smislu zelo dobro izrabi. Kajti ne pozabite, kar sem razložil na začetku današnjega opazovanja in razmišljanja, da so bili v času, v katerega je padel evangelij, ljudje v vsem svojem mišljenju, občutenju in gledanju še lucifersko prežeti in da so lahko evangelij razumeli z določeno lucifersko gnozo. Toda razumevanje evangelija v tem starem smislu danes ni mogoče. Sklicevati se danes zgolj na evangelij, zlasti tako, kot je ljudem prenesen, ne pripomore k resničnemu razumevanju Kristusa. Zato ni danes nikjer manj razširjeno pravo razumevanje Kristusa kot v različnih verstvih. Evangelij je treba duhovnoznanstveno poglobiti, če hočemo priti do resničnega razumevanja Kristusa. Zanimivo je slediti posameznim evangelijem in priti do njihove prave vsebine. Sprejeti evangelij, kakršen je, in kot ga številni ljudje danes sprejemajo, in zlasti kot se ga številni danes učijo, ni pot h Kristusu, ampak od Kristusa proč. Zato se verstva, verske skupnosti vse bolj oddaljujejo od Kristusa. Kdor sprejme danes evangelij in le evangelij, brez duhovnoznanstvene poglobitve evangelija, h kakšnem razumevanju Kristusa dospe? Končno pride h Kristusu, ko resnično vzame evangelij. Toda kaj je najbolj zunanje, k čemur pride?

To ni realnost Kristusa, saj do njega lahko danes vodi edino duhovna znanost. K čemur vodi evangelij, je sicer pravilno, vendar le halucinacija o Kristusu, resnično notranja slika – imenujte če hočete to tudi vizija –, resnična, notranja slika, toda le slika.

Evangelij ponuja danes pot, po kateri se pride k pravi halucinaciji, k pravi viziji Kristusa, ne pa k resničnosti Kristusa. Prav to je razlog, zakaj je postala moderna teologija tako materialistična. Ljudje, ki so se z evangelijem zgolj teološko ukvarjali, so preizkusili: Kaj lahko iz evangelija ugotovimo? Na koncu so si rekli: Po našem pogledu nekaj podobnega, kot to, kar ugotovimo, ko izkusimo doživetje Pavla pred Damaskom. In potem ti teologi, ki naj bi ga dejansko potrjevali, krščanstvo spodkopavajo, ko rečejo: Pavel je bil bolan, živčno bolna oseba, ki je imela pred Damaskom vizijo.

Gre za to, da je treba prav tako uvideti, kot je mogoče skozi sam evangelij priti le do halucinacij oz. vizij, ki pa je le notranja prava slika, s čimer pa ni dosežena realnost, da zgolj z evangelijem ni mogoče priti do resničnega Kristusa, ampak k halucinaciji Kristusa. Resničnega Kristusa je treba danes iskati skozi vse, kar je mogoče pridobiti z duhovnim spoznanjem sveta. Zato gradijo za Ahrimana, ko se bo v moderni civilizaciji prikazal v človeški podobi, prav tisti začetek črede, ki danes prisegajo le na evangelij in iz vere in sekte zavračajo vsako vrsto resničnega duhovnega spoznanja. Nočejo se učiti, zavračajo vse tisto, kar povzroča duhovno prizadevanje k konkretnemu spoznanju. Iz teh krogov se bodo razvile celotne trume privržencev Ahrimana.

Vse to je v nastajanju. Deluje v današnjem človeštvu in kdor danes govori ljudem s spoznanjem iniciacijske znanosti govori v njih ne glede na to ali govori o družbenih, ali drugih vprašanjih. Ve, kje ležijo nasprotne moči, da predvsem ležijo v nadčutnem, in da so ljudje njihove zapeljane žrtve, in da je v bistvu klic človeštvu: Osvobodite se vseh stvari, ki ustvarjajo tako velike skušnjave, in prispevajo k zmagoslavju Ahrimana. Vsakovrstni ljudje so nekaj takega občutili. Vendar povsod še ni razpoloženja niti poguma, da se resnično spoprimejo s Kristusovim, Luciferjevim in Ahrimanovim impulzom, ki so zgodovinski impulzi, na prepotrebni prežet način, in ga poudarja antropozofsko orientirana duhovna. Celo tisti, ki slutijo ali vedo, kaj je nujno, ne bi hoteli iti dovolj daleč.

Poglejte si primer, kjer izplava kakršnokoli spoznanje o tem, kako nujno je posvetno materialistično znanost z njenim ahrimanskim značajem prežeti s Kristusovim impulzom, kako nujno je na drugi strani, evangelij razjasniti z duhovnoznanstveno razlago in pojasnili. Poglejte si, kako mnogo ljudi si prizadeva resnično svetiti z duhovnoznanstvenim spoznanjem v katerikoli od teh smereh. Vendar bo človeštvo pridobilo pravilno držo do zemeljske inkarnacije Ahrimana edino s tem, da te stvari uvidi in da ima tudi pogum, voljo in energijo, da bi na eni strani v svetno znanost posvetila z duhom in na drugi strani prav tako s tem duhom razjasnila evangelij. Sicer pridejo na dan vselej polovičnosti.

Premislite o tem, kako je na primer kot podučen človek, gledal v moderni verski razvoj, namreč kardinal Newman, ko je bil v Rimu oblečen v kardinala, v svojih govorih pogosto izrekel, da potrebuje krščansko-katoliški nauk za svoje preživetje in nadaljnji obstoj novo razodetje. Vendar ne potrebujemo novega razodetja. Čas razodetja v starem smislu je mimo. Potrebujemo novo znanost, ki jo osvetljuje duh. Toda za takšno novo znanost morajo imeti ljudje pogum.

Pomislite na literarni pojav kot je ‘Lux mundi’, ki so ga utemeljili ob koncu osemdesetih in začetku devetdesetih let 19. st. določeni člani, vidni teologi anglikanske visoke cerkve, sestavke, povsod prežete s prizadevanji zgraditi most od posvetne znanosti k dogmatski vsebini. Povsod samo cepetanje sem ter tja, nikjer drznega prijema posvetne znanosti, nikjer presvetlitve te znanosti z duhom, brez nepristranskega proučevanja evangelija pri čemer govorijo, da sam evangelij danes ne zadošča, da mora biti pojasnjen, osvetljen.

Vendar je za današnje človeštvo nujno, da pokaže pogum v obeh navedenih smereh in reče: Posvetna znanost sama po sebi vodi v iluzijo, sam evangelij vodi k halucinaciji. Srednjo pot med iluzijo in halucinacijo je mogoče najti le, če se človek primerno oprime duhovne resničnosti. Za to gre. Takšne stvari bi morali danes uvideti, videti skoznje. Zgolj posvetna znanost bi naredila ljudi povsem podrejene iluziji. Nazadnje bi v bistvu delali le več neumnosti, ki jih je danes že več kot dovolj, kajti katastrofa svetovne vojne je bila gotovo velika norost. Toda v njej so sodelovali mnogi, ki so bili vsekakor prežeti z današnjo posvetno znanostjo. Ko vidite, kako prihaja hkrati na dan nenavaden duševni pojav, ko neka sekta na primer postavi v ospredje enega od štirih evangelijev, boste lažje razumeli, kar sem danes povedal o evangelijih.

Poglejte, kako se nagibajo k najrazličnejšim halucinacijam in podobnemu podobne sekte kot ta, ki posveča vso pozornost zgolj Janezovemu evangeliju, ali neka druga, ki prisega zgolj na Lukov evangelij. Edina sreča, da vsak evangelij v svoji enostranskosti še ni povzročil velike nesreče, je v tem, da si izstopajoči štirje evangeliji na zunaj medsebojno nasprotujejo. Tako da ljudje s tem, da imajo pred seboj štiri evangelije, ne zapadejo v smeri le enega, ne gredo v smeri enega predaleč, ampak imajo zraven še druge. Na eno nedeljo vam je brano iz enega, na drugo nedeljo iz drugega, tako da sila drugega razveljavi s silo prvega. V dejstvu da so na kulturni svet prišli ti štirje evangeliji, leži velika modrost. Ljudje so tako zaščiteni, da ne zapadejo le enemu toku, ki bi ga obsedel, kot je slučaj pri mnogih privržencih sekt, kjer so pod vplivom le enega evangelija. Ko nanje deluje zgolj en evangelij, se jasno pokaže, da to končno pripelje do halucinacij.                  

Ja, dragi prijatelji,  marsikaj od subjektivnih nagnjenj je treba danes nujno odložiti, marsikaj od tega, kar imamo radi in o čemer mislimo, da je pobožno ali da je pametno. Za človeštvo je danes predvsem pomembna vsestranskost in pridobiti pogum zanjo.    

Z danes obravnavano vsebino sem vam želel prikazati, da ima tisto, kar zdaj poskuša delovati znotraj človeštva, resnično globlje vzroke od zgolj nekakšnih subjektivnih pristranskosti oz. predsodkov. Rečemo lahko, da je to odčitano iz znamenj časa, in da mora delovati. Ko smo se lahko tukaj v antropozofski veji tudi šele po relativno daljšem času videli, sem občutil globoko potrebo, da vam prav v tem času posredujem te vsebine. Upam da bomo imeli v ne prav oddaljenem času priložnost pogovor o teh stvareh tudi tukaj ponovno nadaljevati.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Arhiv
Obvestila o novostih

Vnesite veljaven e-naslov in sprotno boste obveščeni o novih prispevkih.

Join 33 other subscribers