Povzetek opazovanj o elementarnih bitjih

Stalno nas torej obdaja obilje skupin elementarnih bitij, v bistvu pa sta le dve glavni skupini. Prvič: skupina zelo uporabnih elementarnih bitij, brez katerih ne bi nastalo življenje in na Zemlji ne bi mogel živeti noben organizem. So dejanski nosilci življenja. Gnomi, undine, silfe in salamandri se nenehno žrtvujejo, ko se začarajo v posamezne organizme. Ponovno so odčarani, ko dotični organizem umre ali ker je dosegel svojo naravno življenjsko mejo ali z žrtvovanjem, ko služi kot hrana živali ali človeku. Potem sledi v zaužitem organizmu odčaranje teh elementarnih bitij. Vrhu tega zmore človek nenehno z vsemi svojimi  čutnimi zaznavami odčarati veliko elementarnih bitij, da bi se hkrati kot kozmična hrana ponovno začarala.

Pisana raznovrstnost druge glavne skupine elementarnih bitij, ki ne pripadajo zelo uporabnim elementarnim bitjem, deluje bolj ali manj moteče v naravno želene procese rasti in razvoja kraljestev narave in jo vsakokrat pogojujejo življenjski procesi, na katere vplivajo luciferske ali ahrimanske moči. Pri tem igrajo veliko vlogo bolj ali manj pomembne nezadostnosti različnih ljudi, in sicer toliko, kolikor se ljudje zaradi pomanjkanja polne zavesti ali spiritualnega mišljenja večinoma nezavedno kot orodje predajo zoprnikovim močem. Zelo uporabna elementarna bitja so odtegnjena od svojih dejanskih nalog, če zaradi pomanjkanja spiritualnega mišljenja ljudi izgubijo svoj duhovni prostor in so s tem bolj ali manj dolgo in prostovoljno pritegnjena v služenje zoprniku, kjer morajo služiti v podobi zidanja hiše kot šušmarji oz. mazači. Iz te sužnosti se lahko ponovno odrešijo, če je s spiritualnim mišljenjem ljudi zanje spet ustvarjen nujen duhovni življenjski prostor.

Da bi lahko zelo uporabna elementarna bitja po eni strani obdržali kot zveste služabnike, po drugi pa se učinkovito branili pred nedobrimi nadležnostmi druge skupine elementarnih bitij, je prav tako brezpogojno potrebno, da človek bistvo in delovanje obeh skupin elementarnih bitij skozi antropozofska duhovna spoznanja, kolikor je mogoče natančno, sprejme v svojo zavest. Človek je v najrazličnejših življenjskih položajih torej nenehno obdan s takšnimi elementarnimi bitji. Resnično ni nikoli sam. Kar dela ali česar se loti, je hkrati priložnost za nastanek številnih elementarnih bitij. Finejša in bolj groba človekova dela, najbolj idejna in idealna dela in puščobna in razuzdana dela ustvarjajo priložnosti za navzočnost takšnih stvorov, ki posegajo v sile človeka in se tam udejstvujejo in jih je treba za resnično spoznavanje življenja poznati. Kdor teh stvari ne spozna, gre vsekakor slep skozi življenje.

Ne gre za teorijo ali teoretični poziv, ampak da vse te stvari postanejo neposredno praktične. Človek se bo v prihodnosti v razvoju postopno naučil pravilno vesti šele, ko bo spoznal, kateri stvori se z določenimi delovanji in razmerami prikličejo, kajti z vsem, kar dela, prikliče neznana bitja. Spoznali smo tudi velik vpliv človeka ‒ tako na življenjske procese Zemljinega organizma kot na ostale organizme in njihov razvoj.

Pri neznanskem obilju in raznovrstnosti elementarnih bitij in njihovih delovanj, kot nam jih je posredovala duhovna veda, ni bilo lahko dobiti zgoščenega in celovitega pregleda, ki naj bi omogočil boljše razumevanje. Težko je razločevati bitja, ki imajo svojo zavest v fizičnem in svoje telo v astralnem, saj imajo v svojih pojavnih oblikah, v svojih začaranjih in odčaranjih brezmejne možnosti za svoja delovanja. Ko nekdo misli, da jih je zgrabil in dojel, že se razblinijo in raztopijo. Obravnavali smo že sorodnost tega nevidnega ljudstva z rastlinskim svetom in dodali smo še njihovo sorodnost z živalmi. Ta bitja povsod posegajo s te strani praga v bitja onstran praga, bitja z onstran praga v bitja tostran praga itd.

Kdor spozna živo sodelovanje obeh glavnih vrst bitij, razume, kako se razprostira in razvija vidni svet. Za človeka je nadčutni svet že zelo potreben, kajti čim gre skozi vrata smrti, okrog sebe nima več čutnega sveta, ampak ga tam obdaja nek drug svet. V svojem sedanjem razvoju se ne more napotiti v ta drugi svet, če ni tako rekoč iz fizičnih razodetij spoznal črk, ki kažejo tja preko v ta drugi svet, če se ni naučil razbrati v kopenskih in vodnih živalih, v živalih zraka in svetlobe, metuljih, kar kaže na elementarna bitja, ki z nami sobivajo med smrtjo in ponovnim rojstvom. Toda od teh bitij vidimo povsod med rojstvom in smrtjo le grob debelejši del. Šele ko se s svojim vpogledom, s svojim razumom, napotimo tja preko v nadčutni svet, spoznamo, kar mu pripada iz nadčutnega.

Ko govorimo o naravnih duhovih, natančneje in pravilneje označimo z elementarnimi duhovi tista elementarna bitja, ki imajo le dva člena, eterično in astralno telo, nimajo pa fizičnega telesa niti Jaza. Poleg tega je njihova zavest v fizičnem, njihovo telo pa v astralnem. Svojo zavest imajo v nepreglednem obilju fizičnih pojavnih oblik, v katere se morajo na najrazličnejše načine začarati in živijo v nenehnem izmenjevanju začaranja in odčaranja. Telo elementarnih bitij je v astralnem, to pomeni, da so v služabniški skupnosti s prav tako nepreglednim obiljem hierarhičnih bitij. Tudi elementarna bitja, opisana kot bitja, katerih najnižji člen je astralno telo, so oblike elementarnega sveta, ko upoštevamo, da v antropozofiji kot astralno označujemo vse pojavne oblike, ki so vidne imaginativno, tako kot vsi eterični pojavi.

Podpiranje in pospeševanje dobrodušnih ter premagovanje nedobrih možnosti delovanja elementarnih bitij Vsa neizogibna in nujno potrebna prizadevanja po spoznanju morajo prav tako nujno voditi tudi k praktičnemu delu. V prejšnjih časih so bili posvečenci misterijskih središč odločilni pri poučevanju vernikov o duhovnem delu, kako naj bi vodili svoje duševno in tudi poklicno življenje. Življenjsko delo so spremljala ustrezna obredna ravnanja. Pri obrednih ceremonijah so prosili za pomoč dobrih elementarnih bitij in hkrati ustvarjali obredno vplivno območje za čim večjo izključitev nedobrih bitij. Znanje o duhovno dejavnem in veljavnem pomenu obrednega ravnanja se je uporabljalo tudi kasneje v krščanski cerkvi. Katoliška maša je primer za to. V tej zvezi je opozorjeno tudi na elementarna bitja, ki jih privabimo z izvajanjem glasbe, in prav tako je mogoče z verskimi obredi privabiti dobra elementarna bitja, ki ustvarijo dober dušni prostor. Dopustiti moramo, da nam elementarna bitja pomagajo. Povedo nam, česar ne vemo sami. Vendar se morajo elementarna bitja v našem laboratoriju počutiti kot doma. Atmosfero, ki elementarna bitja privabi k sodelovanju, je treba torej razširiti. V antropozofskih zakramentalnih delovanjih v okviru obreda krščanske skupnosti so na času primeren način ustvarjeni predpogoji za to, da dobijo duhovna bitja z obrednimi delovanji sebi primeren duševni prostor, z ustreznimi ceremonijami pa je hkrati mogoče pregnati nedobre duhove.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Arhiv
Obvestila o novostih

Vnesite veljaven e-naslov in sprotno boste obveščeni o novih prispevkih.

Join 33 other subscribers