Etrski svetovi

V prejšnjem odseku je v zelo skrajšani obliki opisana evolucija kozmičnega etra v zvezi z evolucijo kraljestev narave. Obojega ni mogoče ločevati. Gre za kozmično in zemeljsko duhovno delovanje, ki se v svojih zmožnostih delovanja medsebojno pogojujeta. Izid tega medsebojnega delovanja je v pojavnih oblikah kraljestev narave jasno prepoznaven. Veliko težje je opazovati vse, ki pri tem kozmično sodelujejo. Kljub temu je treba k dosedanjim izvajanjem poskušati sporočiti, kolikor je le mogoče, dober pregled, ker sledimo predpostavki, da se naučimo veliko bolje spoznavati zemeljsko dogajanje s čim bolj vsestranskim spoznavanjem kozmičnih delovanj. Kot je bilo že omenjeno, je treba videti kozmični eter kot zelo splošno duhovno substanco vesolja, ki v poteku evolucije Zemlje nastopa v najrazličnejših preoblikovanjih. V starem Saturnu se je kozmični eter pojavil kot prasubstanca, enotna substanca, toplotni eter, ki je hkrati duhovna substanca novo- ustvarjene skupine arhajev. Iz kozmičnega etra se hkrati odcepi duhovna snovnost kasnejšega zemeljskega elementa toplote.

Izvorno se materializacija začne v starem Saturnu in se nadaljuje na starem Soncu. Z zgoščanjem toplotnega je nastala poleg toplote duhovna snovnost kasnejšega zemeljskega zračnega elementa. Poleg toplotnega etra je nastal svetlobni eter, ki je bil hkrati duhovna substanca novoustvarjene hierarhične skupine arhangelojev. Poleg nje je bila ustvarjena prva zasnova človeškega eteričnega telesa.

V tretji inkarnaciji Zemlje (med razvojem starega Meseca) se je k toplotnemu in svetlobnemu etru, ki sta prešla s starega Sonca, oblikoval kemični eter. Kot nova elementarnost se je poleg že obstoječe duhovne snovnosti elementarnega toplotnega in zračnega pojavila duhovna snovnost kasnejšega vodénega elementa. Poleg tega je ustvarjena prva zasnova eteričnega telesa živali. Med pralayo, ki je sledila koncu razvoja starega Meseca, so bili vsi dotedanji razvojni izidi “stopljeni” skupaj. Po ponovnem izplavanju iz kozmičnega spanja so dobile ustvarjalne moči iz te taline substanco za povsem novo razvojno preobrazbo.

Četrto utelešenje Zemlje se je začelo s tvorbo ogromne ognjene krogle. Njen prvi stadij je bil zaobsežena ponovitev Zemljinega stanja starega Saturna na višji stopnji. Ta ognjena krogla je bila “poduševljen in poduhovljen organizem”. Sledila je ponovitev stanja starega Sonca na višji stopnji, pri čemer se je ognjenemu telesu Zemlje včlenila zračna substanca. Toplota je vžgala življenje v ognjeno telo in v njem delujoči zračni substanci povzročila duhovni ton oz. zvok. V nadaljevanju se je razvila naslednja stopnja, ki je zaobsegla ponovitev stanja starega Meseca na višji stopnji. V ognjeno telo se včleni tudi še vodéno.

Vsako teh treh stanj Zemljine ognjene krogle se je končalo s kratko pralayo, v kateri se vse, kar se je dotlej razvilo, razkroji oz. raztopi v nerazločljivo maso (kaos); na koncu teh stanj se začne četrti Zemljin krog, v katerem se nahajamo zdaj. Po koncu tretje male pralaye se je začelo četrto kroženje, 25. obhod s 169. oblikovnim stanjem, t.i. arupa stopnja. Zaznati je mogoče novo zgoščevanje in razredčevanje elementarnih stanj navzdol in navzgor. Tu se priključi zemeljsko, trdno in od zvočnega še finejši življenjski eter. Elementarni obstoj zemeljskega lahko opišemo takole.

Toplota je ponovno obstajala kot središčno stanje, kot zgoščeno stanje imamo zračno, vodno in trdno, kot razredčeno stanje pa svetlobni, zvočni in življenjski eter. Ta razvoj je sledil v teku arupa stopnje (171. oblikovno stanje), pretekli so eoni časa, česar si človek danes še ne more predstavljati.

V začetku 172. oblikovnega stanja, v polarni dobi, srečamo povsem novo obliko etrskega oz. eteričnega. To eterično se je tvorilo iz ogromne krogle (v kateri se je med kratko pralayo duhovna snovnost spremenila v kaos), ki je bila iz finega etra in napolnjena z neštetimi majhnimi etrskimi človeškimi kroglami, ki so bile obdane z astralnimi človeškimi zarodki. V teh etrskih kroglah so bile kot življenjskoetrske substance združene zasnove vseh kraljestev narave.

Med hiperborejsko dobo, ki je sledila, se je iz edinega snovnega stanja, ki je obstajalo v polarni dobi, tvoril življenjskoeterični kemični eter in duhovna snovnost kasnejšega elementa zraka. Iz novonastalega kemičnega etra se je razvil kot nova duhovna snovnost gostejši svetlobni eter. Iz novonastalega zračnega se je odcepila nova duhovna snovnost kasnejšega elementa vode.

Sledila je lemurijska doba. Kot posledica prejšnje (hiperborejske) dobe, ko se je drugi dan stvarjenja od Zemljinega organizma izločila Sončeva sfera, so preostali Zemljini substanci osvobojene sile odvzele življenjski, kemični in svetlobni eter. Eterična delovanja, ki so bila medtem vezana v eteričnih telesih prednikov današnjega rastlinstva, živalstva in človeškega kraljestva, so se morala poslej povezati s tistimi eteričnimi silami, ki so delovale s Sončeve sfere. Poleg tega se je umaknjeni svetlobni eter razdelil v drugačno vrsto svetlobnega etra in novonastalo duhovno snovnost toplotnega etra. Z vključitvijo ahrimanskih sil strjevanja je nastala za Zemljo duhovna snovnost kasnejšega trdnega elementa, zasnova za zemeljsko mineralno. Skupaj zbrano dobimo naslednjo sliko.

V razvoju kozmičnoeteričnega imamo kot prasubstanco v starem Saturnu kozmično toploto. Nadaljnji razvoj sledi, kot prikazuje shema:

Saturn                                  Sonce                                 Mesec                        Zemlja           .

toplotni eter                        toplotni eter                      toplotni eter              življenjski eter

(substanca arhajev)           svetlobni eter                   svetlobni eter            kemični eter

(substanca arhangelojev) kemični eter              svetlobni eter

kozmična toplota                kozmična toplota              kozmična toplota      toplotni eter

kozmični zrak                    kozmični zrak           toplotnii element

kozmična voda          zračni element

vodni element

trdno

Od polarne dobe v okviru razvoja sedanjega četrtega preoblikovanja Zemlje lahko v nastajanju eteričnega ugotovimo preobrazbo, ki je glede na prejšnje pojavne oblike vrst etra obrnjena. Na začetku tega razvoja “Zemlje” je spet nastala kot v času starega Saturna ogromna krogla, ki ni obstajala kot kozmična toplota Saturna, ampak je izšla iz življenjskega etra, iz nadaljnjega duhovnosnovnega razvoja. To je razumljivo, če se pomisli, da v tem slučaju ni treba (tako kot pri starem razvojnem zaporedju), da se kozmičnoeterično šele razvije, ampak da gre v drugem slučaju za ustvarjanje življenjskih možnosti na Zemlji. Tu je morala biti kot podlaga vsem življenjskim možnostim v ospredje postavljena izgradnja eteričnih teles različnih bitij in pri tem predvsem življenjskoeteričnega.

Polarna doba

Etrska Zemlja – življenjska etrska krogla, sestavljena iz neštetih majhnih etrskih človeških kroglic.

Astralni zarodek Zemlje – zgrajen le iz človeških duševnih zasnov, ki so vase posrkale in raztopile vsa prejšnja stanja mineralne, rastlinske in živalske narave. Ti astralni zarodki so plavali okrog etrskih človeških kroglic in v njih naredili prvo človeštvo, prvo polarno korensko raso v obliki astralnih ljudi.

Fizična Zemlja je bila le iz življenjskega etra.

Hiperborejska doba

Življenjski eter je izločil kemični eter in duhovno snovnost zraka.

Astralna človeška bitja so delovala iz Zemljine ovojnice na življenjski eter, kemični eter in tedanji zrak.

Ta astralna človeška bitja so se pri tem razdelila v dve skupini:

  1. skupina je iz zraka kot zračna bitja oblikovala drugo kraljestvo na Zemlji – živalsko, po obliki podobna bitja današnjim mehkužcem; s tem ustvarijo podobo samih sebe;
  2. skupina oblikuje drugo (hiperborejsko) korensko raso v obliki astralnih ljudi, ki imajo astralno telo in eterično telo iz življenjskega in kemičnega etra.

Iz življenjskega etra eterične zemeljske krogle so se tvorila enocelična živalska bitja in tudi celice, ki so kasneje sestavljala bolj zapletena živa bitja.

Fizična Zemlja je bila iz življenjskega in kemičnega etra in iz duhovne snovnosti kasnejšega elementa zraka.

Hiperboreja pred izstopom Sonca (prvi dan stvarjenja)

Kemični eter iz sebe odcepi svetlobni eter, vendar ga njegova substanca še vedno vsebuje.

Zrak je ostal kot zračni element, iz sebe odcepi duhovno snovnost kasnejšega elementa vode.

Astralna bitja so delovala na zračno in vodeno in so oblikovala bitja, katerih fizično telo je bilo sestavljeno iz vode in zraka. Na tem delujejo groba, izločena astralna bitja in tvorijo novo skupino živali z večjo snovnostjo od prej obstoječih živali. Izoblikujejo se rastlinam podobna bitja s telesom iz zraka in svetlobnega etra, pomešanega z vodo.

Druga človeška korenska rasa (hiperborejska) se je naprej oblikovala, človeško telo je bilo iz svetlobnega, kemičnega in življenjskega etra v obliki astralnega človeka.

Fizična Zemlja je bila iz življenjskega, kemičnega, svetlobnega etra, iz zraka in vode.

Hiperboreja po izstopu Sonca (drugi dan stvarjenja)

Življenjski eter, kemični eter in svetlobni eter so bili iz dotedanje Zemlje skupaj s Soncem izvlečeni, delovali so od zunaj. Etrska delovanja, ki so bila prej vezana v etrskih telesih prednikov današnjih rastlin, živali in ljudi, so morala po izstopu Sonca sodelovati z etri, ki so delovali s Sončeve sfere. Umaknjeni svetlobni eter se je izločil v drugačen svetlobni eter in novonastalo vrsto toplotnega etra. Ta je dal telesom na Zemlji zmožnost, da se ogrejejo.

Zemlja je bila organizem, ki je v sebi razvila duhovno snovnost toplote. Toplota je vplivala na vsa na njej obstoječa bitja.

Astralna bitja so se razdelila. En del je bil nadarjen za obdelovanje in predelovanje trdne snovnosti. S tem je bil omogočen nastanek mineralnega kraljestva.

Na Zemlji so bila štiri kraljestva narave v duhovnosnovni obliki:

  1. mineralno kraljestvo,
  2. rastlinstvo, oblikovano iz vode in zraka,
  3. živalstvo, delno z vodenimi, delno z zračnimi telesi,
  4. človeško kraljestvo iz vodnih teles, ki so izšla iz toplotnega etra, preide s tem v stanje plinaste ognjene megle, kot ognjeni oblak, po obliki podoben današnjim v zraku plavajočim oblakom.

Odcepitev Meseca (kot eterično-astralna, imaginarna podoba)

Po izstopu Meseca iz Zemlje se je iz vseh stvari umaknila toplota, ki je bila okrog ljudi. Te stvari so zato postale bolj groba, gostejša snovnost, ohladili pa sta se tudi Zemlja in Zemljina sfera. Iz človeških bitij se je umaknila ognjena megla. Neposredna posledica ločitve Meseca je bil vzpon človeka. Prišlo je do ločitve spolov. Razvila se je tretja korenska rasa.

Kozmičnoeterično življenjsko področje – eterična telesa

Kozmičnoetrske substance, ki so bile z ločitvijo Sonca področju Zemlje odtegnjene, so imele svoja različna kozmična življenjska področja. Na rupa nivoju, v področju prve do četrte regije dežele duhov, je življenje svetlobnega etra, življenje Sončeve svetlobe. Na astralnem nivoju je življenje kemičnega etra, tam duhovni raziskovalec zaznava kemične lastnosti snovi Zemlje. Le življenje življenjskega etra ali atomskega etra ima svoje središče na fizičnem nivoju, na mineralni Zemlji. Po drugi strani so te etrske sfere zrcaljenja najvišjih sfer onstran dežele duhov. Zrcaljenja tistih sfer, v katerih ima svoje bistvo življenje zračnega, vodenega in trdnega. Sredi med temi prapodobami in zrcalnimi podobami ima življenje toplotnega svoje področje delovanja, ki v svojem vmesnem položaju v izmenjujočih pojavnih oblikah v sebi združuje toplotno in toplotnoeterično.

Svetlobni eter kot tudi Sončna svetloba živita na nivoju devachana, to življenje ne more biti razumljeno kot abstraktna sila. Zato ne moremo govoriti o abstraktno delujočih eteričnih tvornih silah. To prepoveduje tudi zgoraj omenjeno dejstvo, da gre pri kozmičnem etru čisto splošno za različna zavestna stanja hierarhičnih bitij. Tvorna miselna sila je hkrati kozmični eter. Zato je mogoče z veliko jasnostjo videti, da morajo biti vse oblike duhovnega, o katerih v okviru duhovne znanosti poročamo, izražanja bistva duhovnih hierarhij. Omenjena zavestna stanja lahko dojamemo kot bistvene člene teh duhovnih bitij, ki so se zaradi svojega dovolj visokega duhovnega razvoja povzpela nad zemeljskosnovno.

Govorimo lahko o zelo posebnem izražanju zavesti hierarhičnih bitij, ki so kot delovanja kozmičnega etra iz kozmičnih višin izžarevala na Zemljo. Kirioteti, duhovi modrosti, na primer svoja delovanja od zunaj pošiljajo k nam in valujejo in tkejo navzdol v svetlobi in sferni glasbi, plavajoči skozi prostor. To je na Zemljo izžarevajoče življenje kozmičnega etra. Življenje priteka na Zemljo iz kozmičnega prostora in ga bitja prestrezajo. Življenje torej prihaja od duhov modrosti. Tudi duhovi oblike (elohim), koncentrirani v Sončevi svetlobi, na Zemljo izžarevajo življenje.

Pomembno je spoznati, iz katerih organov različna hierarhična bitja kot vir življenja za zemeljska bitja izžarevajo kozmični eter. Visoka hierarhična bitja, ki so svoj bistveni člen ‒ življenjski duh, budi ‒ že izoblikovala, glede svojega življenja niso poučena, da ga sprejemajo od zunaj, ampak ustvarjalno dajejo navzven. Jaz deluje tudi v eterično telo in budi ni nič drugega kot preoblikovano eterično telo, tako da je življenjski duh substančno tudi eterično telo, toda eterično telo, ki izžareva življenje, ki v svetu deluje tako, da življenja ne le začenja, ampak izroča. Sposobno ga je nenehno žrtvovati. Skozi Kristusovo bitje je najmočneje izžarevano bistvenemu členu budiju oz. življenjskemu duhu. Bitje, ki v svojem bistvu v celoti pripada živalskemu krogu, ki se v življenju planetov izraža le v njihovem najnižjem členu, je bitje, ki razširja življenje preko celotnega našega vesolja.

Naše predstave o kozmičnem etru še dopolnimo, če vemo, da je Saturnova sfera napolnjena z “eterično materijo”, enako kot je Jupitrova sfera napolnjena z “neko drugo eterično  substanco, ki prvo prežema”. Duhovi oblike imajo svoj sedež na Soncu, njihov “kolegij” je s Sonca določene etrske substance oz. etrske mase omejil, tako da je nastalo, kar se v duhovni znanosti imenuje “okultni Saturn”, “okultni Jupiter” itd. Vsenaokrog Sonca do Saturna so planetarne sfere, kajti kot okultni planeti bi bile tako rekoč koncentrične sploščene krogelne lupine: najbolj zunanja krogla iz redkejše etrske materije, naslednja iz nekoliko gostejše in najbolj notranja iz najgostejše!

Pri teh planetarnih etrskih sferah gre za različno poduhovljena, spremenjena etrska telesa, katerih različno visoke duhovne zavesti sežejo do tistih kozmičnih sfer, o katerih smo navedli, da ustrezne sferne meje zaobjamejo povsem določeno zavestno vsebino pripadajočih hierarhičnih bitij. Vsa bitja prve in druge hierarhije imajo budi kot svoj bistveni člen, čeprav v različno visoki poduhovljenosti. Gostote etrskih substanc, ki ustrezajo tem bitjem in njihovim kozmičnim sferam, z njihovo višino pojemajo.

Kot sferno delovanje pri izgradnji nastajajočega živega organizma priteka kozmični eter iz področja budija različnih hierarhičnih bitij iz vesolja v zemeljski svet v eterična telesa živih bitij. Pri smrti živega bitja stečejo te življenjske sile ponovno nazaj v vesolje. Eterična telesa umrlih živih bitij se počasi ponovno raztopijo v splošni kozmični eter. Kozmični eter je istovrsten s tem, kar se nahaja v človeškem eteričnem telesu. Kozmični eter si je mogoče predstavljati kot zelo raznovrstno delujoči svet mnogih kozmičnih bitij, katerih posebna naloga je, da so ustvarjalna pri nastanku zemeljskih pojavnih oblik kraljestev narave.

Povzemimo. Kozmični eter je nastal iz prasnovnosti toplotne krogle starega Saturna. Iz tega se je razvil toplotni eter, ki je kasneje iz sebe izločil svetlobni eter, nato kemični eter in končno življenjski eter. Kozmični eter in te njegove štiri duhovnosnovne razdelitve so prasnovnost, iz katere so sestavljena v budi razvita eterična telesa bitij prve in druge hierarhije, istovetna življenjskemu duhu (budiju) Kristusovega bitja.

Mogoče je sklepati, da je do izstopa življenjskega etra ob začetku četrtega utelešenja Zemlje prišlo ob začetku 25. oblikovnega stanja. Vsekakor je moralo biti pred začetkom polarne dobe, kajti v tem času je bil življenjski eter iz kozmičnih višin poslan na Zemljo v podobi velike etrske krogle, v kateri je iz predhodnega malega kozmičnega spanja nastala nova Zemlja. Pomemben odsek sfernega delovanja v okviru evolucije Zemlje je bil, ko so ustvarjalne moči začele pripravljati stvaritev zemeljskih bitij. Enega za drugim, začenši z življenjskim etrom, so v področje Zemlje poslale štiri vrste etra, da so bila tako lahko oblikovana eterična telesa različnih vrst posameznih bitij kraljestev narave. Da je bila lahko s tem ta naloga v področju Zemlje izpolnjena, so morale biti prej štiri vrste etra iz kozmičnoeterične prasnovnosti med evolucijo Zemlje v kozmičnih področjih izločene kot žrtvovana substanca hierarhičnih bitij. S sestopom kozmičnega etra v področje Zemlje v obliki štirih duhovnosnovnih razdelitev v štiri vrste etra se je v zemeljskem področju začel nepretrgan ustvarjalni proces.

V teku prvega stvarjenja so bile ustvarjene skupinske duše za različne vrste kraljestev narave, ki so prejele vsaka za svojo vrsto ustrezno eterično telo. Potem so morale ustvarjalne moči modro predelati “tipski gradbeni načrt” za enako število zemeljskih pojavnih oblik, preden so lahko z začetkom drugega stvarjenja na Zemlji živeli “zemeljski otroci” različnih skupinskih duš. Število kopij tega tipskega gradbenega načrta, potrebnega za mnoga eterična telesa posameznih bitij, je nepregledno veliko in s tem tudi “poraba” eterične substance za ta številna eterična telesa. To velja za čas od začetka tretjega stvarjenja do danes.

Da je bilo mogoče v področju Zemlje za različne vrste kraljestev narave preosnovati ustrezna eterična telesa, so bile potrebne nove oblike kozmičnega etra, njegova ponovna preoblikovanja. Omenili smo že, da je bilo to potrebno, ker hierarhična bitja v področje Zemlje niso mogla neposredno delovati. Da bi to omogočila, so se bitja tretje hierarhije s svojo duhovno snovnostjo žrtvovala v samostojna elementarna bitja, ki jih je mogoče označiti kot “zelo uporabna” ‒ v gnome, undine, silfe in duhove ognja, salamandre.

Po dosedanjih izvajanjih je mogoče domnevati, da gre pri genezi štirih vrst etra za preoblikovanja kozmičnega etra, prav tako pri ustvarjanju novih duhovnih bitij, začenši s stvarjenjem arhajev v času starega Saturna, do stvarjenja “zelo uporabnih” elementarnih bitij, ki so bila tudi iz eterične substance in so morala biti ustvarjena najkasneje malo pred začetkom drugega stvarjenja.

Če so se zelo uporabna elementarna bitja od začetka drugega stvarjenja s svojimi etrskimi substancami žrtvovala pri oblikovanju eteričnih teles posameznih živih bitij v področju Zemlje in bila na razpolago in to počnejo vse do danes, potem je mogoče to oblikovanje eteričnih teles zemeljskih živih bitij videti (četudi zelo posredno) tudi kot neko vrsto preobrazbe kozmičnega etra. Vendar je treba drugače presojati, ko postanejo skozi materializacijo v zemeljskem snovnem področju eterična telesa “dopolnjena” do fizično-čutnih pojavnih oblik. Potem ne gre več za preobrazbo kozmičnega etra. V teh slučajih bomo izrecno govorili o začaranjih in odčaranjih. (se nadaljuje)

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Arhiv
Obvestila o novostih

Vnesite veljaven e-naslov in sprotno boste obveščeni o novih prispevkih.

Join 33 other subscribers