Agregatna stanja (agregat ‒ skupek istovrstnih delcev)

Pri procesih začaranja in odčaranja, ki smo jih obravnavali v prejšnjem razdelku, gre predvsem za zelo zapletene procese, ki so za opazovanje toliko težji, kolikor višje je opazovani organizem razvit. Lažje (pa kljub temu še vedno zelo težko) je to pregledovati pri anorganskih procesih. Resnično jih lahko pregleduje le, kdor se je razvil do jasnovidnosti.

Pri snovi razlikujemo trdno, tekoče in plinasto agregatno stanje. Upoštevati je treba, da so različne snovi pri zelo različnih toplotnih razmerah občasno trdne, tekoče ali plinaste oblike. Najpreglednejše so razmere pri vodi, ki pri 0° C zmrzne v trdni led in najkasneje pri 100° C preide v plinasto stanje. Pri vseh teh pojavih je za vodo odločilno odvajanje toplote za začasno trdnejše stanje in dovajanje toplote za začasno manj trdno stanje. Pri vodi je mogoče tudi opaziti, da je pri njenem izhlapevanju potrebno iz okolja odvajati toploto. Okolje se ohlaja. Nastane poznana izparilna toplota. Od česa je potem odvisen obstoj trdne snovi? Odvisen je od toplote v njej. Agregatno stanje neke snovi je odvisno le od tega, koliko toplote je v njej. Kaj je torej praizvorno, kar povzroči, da je nekaj trdno ali tekoče ali plinasto? Toplota! Brez začetne toplote sploh nič ne more biti trdno ali tekoče. Kakor koli mora biti dejavna toplota. Zato lahko rečemo, da je izvorno toplota (ali ogenj) podlaga vsemu.

Poseben položaj toplote pri preobrazbi snovi pri prehodu skozi različna agregatna stanja je še bolj očiten, če upoštevamo, da serafimi delujejo v tem, kar poznamo kot toploto, izza vsega, kar je nekako prisotno kot toplota. Po drugi strani vlada v toplotnem znotraj naše Zemlje bitje ekskusiaj elohim. Pri tem gre torej za skupno delovanje obeh hierarhičnih bitij pri vseh zemeljskih toplotnih delovanjih. Če opazujemo sodelovanje hierarhičnih bitij pri toplotnih procesih v zvezi z različnimi agregatnimi stanji, moramo pri tem še upoštevati, da vlada v zračnem bitje dinamov, v vodenem bitje kiriotet in v zračno-trdnem bitje prestolov skupaj s hierarhijo eksusiajev. Pri prehodu od vode v parno obliko, ko se v okrožju Zemlje oblikujejo oblaki, sodelujejo še kerubimi.

Ker hierarhična bitja ne morejo neposredno delovati v zemeljsko snovnost, ampak se morajo poslužiti različnih skupin elementarnih bitij, so ti procesi še težje pregledni, kajti pri spremembi agregatnega stanja gre tudi za začaranja in odčaranja ustreznih elementarnih bitij, vsakokrat med vmesnim sodelovanjem duhov ognja. Ta nujna duhovna sprememba začaranja in odčaranja ustreznih elementarnih bitij se izrazi v ustreznih fizično-čutno zaznavnih pojavih. Temperatura nekega telesa se ne dvigne: 1) med topljenjem; 2) med hlapenjem. Temperatura segretega telesa se prvič ponovno dvigne: 1) od stalitve do vrelišča; 2) ko tekočina povsem izhlapi.

Ko pridemo do tališča ali vrelišča, nastopijo stvari, ki nam morajo biti zelo nenavadne. Kajti ko pridemo do tališča, od prsteno-zemeljskega trdnega telesa, kjer telo zase preskrbi obliko, skladje, preidemo v vsezemeljsko. Zemlja je začela pleniti trdnemu telesu, ko je le-to prešlo v tekoče stanje. Ko pridemo k tališču, trdno telo preide iz svojega ozkega področja v področje delovanja celotne Zemlje. Preneha biti individualnost. Ko tekoče telo prestavimo v plinasto stanje, se razveže (razpusti) tudi tisti odnos do Zemlje, ki se izraža skozi oblikovanje nivojske površine, in čim preidemo v plin, telo pride v področje zunajzemeljskega, se nekako dvigne od zemeljskega. Če nekomu nasproti prinesemo plin, imamo v delujočih silah plinasto, kar se je Zemlji že izmaknilo (odtegnilo). Različna agregatna stanja so imela posebna razmerja do kozmičnih teles. Ko postane neko telo trdno, pride povsem pod vpliv zemeljskih zakonitosti. Nasprotno, ko postane neko telo vodeno, pride tudi pod vpliv celotnega planetnega sistema. Sile, ki se uveljavijo v tekočem telesu, vodi, ne izhajajo le od Zemlje, ampak se priključijo delovanju sil Merkurja, Marsa itd. Vendar delujejo tako, da delujejo prav nekako od smeri, kjer se planeti nahajajo, in postanejo nekakšna rezultanta v vsaki tekočini. V tem plinastem zraku se je občutilo, da je takšno telo pod vplivom poenotenih Sončevih bitij. Telo je povzdignjeno iz zemeljskega in le planetarnega in je pod vplivom poenotenih Sončevih bitij.

Zemeljsko biva v trdnem telesu, v vodi ne biva povsem, ampak si Zemlja pridrži vlogo, da oblikuje nivojsko površino. O vodi ne moremo dobiti nikakršnega sporočila, če nismo dojeli celotne preko Zemlje razširjene vode kot edinost in to edinost postavili v odnos s središčem Zemlje. Opazovati del vode tako kot kos trdnega telesa je nesmisel. Voda zase nima pomena, ki ga ima zase trdno telo. Ima ga šele v zvezi s celotno Zemljo. Tako je nasploh za vse tekoče na Zemlji. Tudi ko preidemo od tekočega k plinastemu, pridemo do tega, da se plinasto odtegne zemeljskemu področju. Nobenega običajnega površinskega nivoja ne oblikuje. Soudeleženo je v tem, kar ni zemeljsko. To pomeni, da tega, kar deluje kot plin, ne smemo iskati na Zemlji, ampak moramo pritegniti na pomoč okolje Zemlje, iti moramo v daljni prostor in sile poiskati tam. Če hočemo spoznati zakone plinastega, ne gre brez astronomskega opazovanja.

Povzeto je mogoče reči, da se izza preobrazbe različnih agregatnih stanj neke snovi skriva veliko dejavnosti duhovnih bitij, ki se pri zamenjavi agregatnega stanja s svojo dejavnostjo izključujejo oz. vključujejo. Hkrati ustrezna elementarna bitja zamenjajo tudi kraj svojega začaranja. Le tako je mogoče razumeti raznovrstne spreminjajoče se pojave kot kakovostne razlike v odnosu do snovi.

Z druge strani se nam lahko zdaj bolj razumljivo pokaže, kaj so hoteli srednjeveški alkimisti (če niso bili šarlatani) doživeti pri kemičnih procesih. Pri svojih poskusih si niso tako kot današnji kemiki prizadevali za praktično uporabne rezultate. Ustrezno pripravljeni z duhovnim šolanjem so hoteli doživeti začaranja in odčaranja duhovnih bitij, kar je bilo mogoče glede na duhovno razvojno stopnjo posameznega alkimista skozi spremembe agregatnih stanj bolj ali manj jasno opazovati.

Tudi današnji človek naj bi v posameznem slučaju z več spoštovanja opazoval spremembe agregatnih stanj in imel tudi več spoštovanja do duhovnih bitij, ki pri tem sodelujejo. Spremembo agregatnega stanja se opazuje meditativno, ko se prižge svečo, ko plamen vžigalice najprej v stenju stopi trdni vosek, ki preide v plin in se potem stenj vname. Kakšen čudež se zgodi, ko se ta proces nadaljuje, ko najprej majhen plamen utekočini obdajajoči vosek, ga potem uplini in zaneti, kako šele potem nastane svetloba, nakar se naposled sprosti toplota. Kakšno spreminjajoče delovanje hierarhičnih bitij se izraža v spremembi od trdnega preko tekočega in svetlobno-zračnega k toplotnemu, ko se v vosku začarana elementarna bitja zapored zvrstijo v svoja začaranja kot gnomi, undine, silfe in duhovi ognja. To je pot žrtvovanja. Večinoma nezavedno se pri siju sveče občuti svečanost in zato se sveča tudi uporablja pri svečanih priložnostih. Te naloge goreče sveče ne more nadomestiti noben drug svetlobni izvor.

Današnji naravoslovec bi moral pri svojem laboratorijskem delu z več spoštovanja opazovati spremembe agregatnih stanj, imeti več spoštovanja do pri tem delujočih duhovnih bitij. Z ustreznim duhovnim opazovanjem naravnih pojavov, ki jih znanstveniki ponazarjajo v laboratorijih, bi lahko naravoslovec tehnično nujne procese naredil bolj pregledne in temu ustrezno dobil možnost, da lahko procese bolje krmili. Laboratorijski pult bi moral spet postati oltar.

ELEMENTARNA BITJA

Splošno o zelo uporabnih elementarnih bitjih

Večkrat smo že opozorili na delovanje elementarnih bitij, še posebej na to, da je bilo v okviru evolucije Zemlje njihovo stvarstvo nujno. Z elementarnimi bitji je bila ustvarjalnim močem dana možnost, da se elementarna bitja s svojimi dejanji žrtvujejo in tako ustvarjajo zemeljske pojavne oblike kraljestev narave od začetka drugega stvarjenja, od začetka atlantske dobe torej, in se še vedno žrtvujejo. Le skozi elementarna bitja lahko ustvarjalna kozmična Beseda dobi zemeljsko pojavno obliko. Kar so elementarna bitja tako rekoč priklicala v svet, je zadnji odmev tega, kar predstavlja ustvarjalna, upodabljajoča kozmična Beseda, ki je podlaga vsemu delovanju in obstoju.

Duhovno delovanje je podlaga vsega, kar delamo. Od tega, kar opazujemo zunanje, tudi zunanje antropozofsko, moramo prodirati k duhovni podlagi, na kateri to temelji. Prodirati moramo k duhovnim elementarnim bitjem. Tega ne smemo zavračati. Zavedati se moramo, da le razumsko nadaljevanje kulture zadnjih stoletij (tudi v znanstvenih vejah) ne vodi k napredku. Uspelo nam bo, le če upoštevamo val duhovnega (spiritualnega) življenja, ki od vsepovsod prodira in hoče v naš fizični svet in mu pridemo naproti. Sicer bo naša človeška kultura propadla. Kar imenujemo elementarni svet, ni nejasen eter. V vsem naravnem obstoju so elementarna, duhovna bitja.

Preden preidemo k opisovanju različnih skupin elementarnih bitij, se zdi primerno narediti najprej nekaj izpeljav o rodu oz. nastanku elementarnih bitij. Kot že omenjeno, so morala biti elementarna bitja ustvarjena najkasneje malo pred začetkom drugega stvarjenja, pred začetkom atlantske dobe razvoja Zemlje, ker brez sodelovanja teh elementarnih bitij v drugem stvarjenju prvikrat nastale fizične pojavne oblike posameznih bitij kraljestev narave ne bi mogle nastati. Pri poteku prvega stvarjenja med lemurijsko dobo še niso bila potrebna, kajti takrat so bila najprej ustvarjena le skupna duševna bitja različnih kraljestev narave. Eterična telesa teh skupinskih duševnih bitij so bila prav tako kot vsa prej ustvarjena kozmična bitja neposredno oblikovana iz kozmičnega etra.

Pri stvaritvi elementarnih bitij pred začetkom drugega stvarjenja je šlo za bitja, ki jih označujemo kot zelo uporabna elementarna bitja, ker so izvorno in neposredno “sodelavci” hierarhičnih ustvarjalnih moči. To so štiri skupine: gnomi, undine, silfe in duhovi ognja. Iz kasnejših izvajanj bo razvidno, da so se skozi raznovrstna delovanja nasprotujočih moči delno iz izvornih zelo uporabnih elementarnih skupin oblikovale nadaljnje skupine elementarnih bitij. Stvarjenje gnomov so izpodveze oz. odvezanja od hierarhičnih bitij arhajev; undine so izpodvezani arhangeloji; silfe izpodvezani angeloji. Nasprotno salamandri niso izpodveze hierarhičnih bitij tretje hierahije, ampak skupinskih duš različnih živalskih vrst, ki so po svoji strani izpodveze dinamov (druga hierarhija). Salamandri imajo svoj izvor delno v izpodvezanih delih živalskih skupinskih duš. Ti deli so si upali predaleč naprej v fizični svet in se jim ni več uspelo ponovno združiti s skupinsko dušo.

Vendar so salamandri lahko nastali le takrat, ko so se določene živali na poseben način povezale z ljudmi, na primer konj s svojim jezdecem, ovca s svojim ovčarjem, različne domače živali s svojim skrbnikom itd. Del dotične skupinske duše bitja, ki se je premočno povezalo z nekim človekom, pri smrti živali ni mogel ponovno nazaj k skupinski duši. Ta zaostali potrebni del skupinske duše postane duhovna substanca salamandra. Kot izpodveze so označena torej takšna duhovna bitja, ki so kot kal neke rastline od teh odrinjena z bistveno razliko, da te izpodveze ne omogočijo, da iz rastlinske kali nastane celotna rastlina enake vrste, ampak so bitja nižje vrste, ki imajo drug namen in nimajo bistvenih potez duhovnega bitja, od katerega so bile izpodvezane (odvezane).

Zelo uporabna elementarna bitja

Elementarna bitja, ki so nastala v prejšnjih kraljestvih, so zelo uporabna za naš naravni red. Neprestano se žrtvujejo v posamezna bitja kraljestev narave, da bi se tam začarala in dosegla potem znova odčaranje. Za razmeroma dolgo obdobje se vedno znova začarajo in odčarajo in si s tem kot vsa duhovna bitja prizadevajo za višji razvoj, da bi potem ponovno vstopila v svojo  duhovno domovino. V ciklu predavanj Človek kot sozvočje ustvarjajoče, izgrajujoče in oblikujoče kozmične besede, Dornach, 19. 10.–11. 11. 1923 (Der Mensch als Zusammenklang) je to razvojno prizadevanje elementarnih bitij zelo nazorno opisano. Ko višja bitja menijo, da so elementarna bitja dovolj razvita, so lahko svoje naloge osvobojena. Duhovi ognja, silfe in undine občutijo potem svoje zveličanje v tem, da sami umrejo, v tem, da postanejo tovariši, da postanejo navdihnjeni v zmožnosti nadaljnjega življenja v višjih hierarhijah. Zato postanejo zemeljsko-kozmična hrana, ki jo hierarhična bitja za svoj lastni višji razvoj nujno potrebujejo. Osvobojeni gnomi ostanejo v področju Zemlje. Gnomi prenašajo strukturo sveta preko v naslednji svet. Z evolucijo gredo nekako vodoravno naprej.

Ker igrajo elementarna bitja v zemeljskem dogajanju zelo veliko vlogo, obstaja o njih tudi zelo veliko podatkov in naznanil. Duhovnoznanstveni jasnovidci so jih opisali v najraznovrstnejših pojavnih oblikah. Omenimo lahko le najpomembnejše, ki pa lahko po drugi strani po svojem izboru posredujejo približno zaobjeto podobo bistva in delovanja elementarnih bitij. Elementarni svet nam je mogoče zaznati le skozi to, kar imenujemo imaginacije. Ta elementarni svet lahko imenujemo tudi imaginativni svet.

Imaginativni svet elementarnih bitij je pri dozdevni otrpnjenosti (okamenelosti, odrevenelosti) pojavnih oblik kraljestev narave izza teh fizično-čutnih zaznavnosti v tekočem gibanju. To je mogoče izraziti v opisih eteričnih teles živih bitij. Ta gibljivost in okretnost elementarnih bitij je še večja, dokler niso začarana v nekem bitju kraljestva narave. Ko pridete do določenih elementarnih bitij v elementarnem svetu, vidite na primer neko bitje, potem ga ni več tam; daleč stran je nekaj drugega in polagoma šele ugotovite, da sodijo skupaj: kamor odide eno, gre drugo; pridete v zelo nenavaden položaj, ko imate nekje del elementarnega eteričnega organizma, spet drugje drugi del, v naslednjem trenutku novo stanje. To še posebej velja za vodna bitja, undine.

Ko nekdo opazuje Zemljo kot velik organizem, se elementarna bitja premaknejo v področje eteričnega telesa Zemlje v veliki ritem letnih časov kot v dihalni proces. Pri tem lahko imaginativni pogled duhovnega raziskovalca ugotovi, da Zemlja svoje eterično telo na tisti Zemljini polovici, ki je v poletnem stanju, vsakič izdihne daleč v vesolje in da na drugi strani na vsakokratni zimski polovici Zemlja nekako svoja elementarna bitja sprejme v svoje telo. Zemlja je pozimi najbolj duhovna, to pomeni najbolj prežeta s svojimi elementarnimi duhovnimi bitji.

Vsota štirih skupin elementarnih bitij je eterično telo Zemlje. To je opis eteričnosubstancial-nega dela elementarnih bitij kot člena Zemljinega organizma.

Kaj je skupna značilnost elementarnih bitij? Ta bitja niso več vidna za fizične čute, vendar imajo telo in dušo. Pogosto jih v različnih duhovnoznanstvenih učenjih imenujejo elementarni duhovi. Tako imenovanje ne bi moglo biti nespretnejše, ker beseda označuje nekaj, česar nimajo ‒ nimajo namreč duha. Bitja, ki nimajo duha, je bolje imenovati elementarna bitja. Zakaj njihovo telo ni vidno, bomo med našimi opazovanji še videli. Začasno privzemimo nekakšno definicijo, da so bitja iz telesa in duše. Obstoj teh bitij je seveda v našem prosvetljenem času zatajen; kajti človek jih v svoji današnji razvojni fazi ne more zaznavati. Kdor jih hoče zaznavati, mora napredovati do določene stopnje jasnovidnosti. Če nekaj ni zaznavno, še ne pomeni, da tega v našem svetu ni in da ne deluje. Bitja, ki imajo telo in dušo, v našem svetu vsekakor delujejo. Zelo dobro zaznavno je, kar delajo, le njih samih ne moremo zaznati.

Bitja, ki jih zdaj označujemo kot elementarna bitja, nimajo Jaza, zato nimajo odgovornosti. Zato imajo izoblikovan princip pod fizičnim telesom; imenujte to zaradi mene “minus ena”. Pri njih so torej izoblikovani principi 3, 2, 1 in minus 1 (silfe). Vendar gremo lahko še naprej. Ne obstajajo le bitja, ki se začnejo z astralnim telesom in so k temu izoblikovali še ‒1, ampak tudi takšna, ki začnejo pri 2, ki imajo le princip eteričnega telesa, potem princip fizičnega telesa, potem ‒1 in tudi še ‒2 (undine) in končno imamo bitja, ki imajo kot najvišji princip to, kar je človekov najnižji princip, ki začne z 1, in imamo potem izoblikovano ‒1, ‒2 in ‒3 (gnomi).

Napišimo to v tabelo.

Bistveni (osnovni) členi zelo uporabnih elementarnih bitij

salamandri silfe undine gnomi
Jaz zasnova  1
astralno telo  2  1
eterično telo  3  2  1
fizično  4  3  2 1
podfizično -1 -1 -1
osnovni del -2 -2
-3

Gnomi imajo torej tri osnovne dele spodaj in enega zgoraj, undine imajo dva osnovna dela spodaj in dva zgoraj, silfe imajo tri osnovne dele zgoraj in enega spodaj. Vsa so zaostala bitja, ki so podobo in obliko Zemlje prešla kot takšna elementarna bitja. Tega niso mogla prinesti do duha. Bile so le iz telesa in duše; gnomi, undine in silfe so dvočlena bitja. Toda salamandri so na določen način ljudje s tem, da so četrti princip le delno izoblikovali. Vendar še niso tako daleč, da bi lahko privzeli človeško podobo. Kot je bilo že omenjeno, so salamandri pod človeškim vplivom. Človeške sile Jaza se morajo v svojem delovanju na primer na domačo žival zahvaliti njihovemu nastanku in so zato sorodne človeku.

Če iz zgornjih izpeljav izkusimo, da so elementarna bitja le dvočlena, le iz telesa in duše, lahko omenjena “osnovna dela” elementarnih bitij razumemo kot njihovo “zavest”, ki jo imajo v fizičnem, zgoraj oziroma spodaj njihovih fizično-čutno nenavzočih “fizičnih teles”, v “elementih” Zemlje, medtem ko se njihovo “telo” nahaja v astralnem. Zavest teh bitij je torej v vseh štirih oblikah fizičnega nivoja, telo takšnega bitja pa je pri tem v astralnem. Zamisliti si je mogoče bitje, ki ima zavest v trdni zemlji in telo v astralnem, ali bitje, ki ima svojo zavest v vodi, svoje telo pa v astralnem, ali tudi takšno z zavestjo v zraku in telesom v astralnem. Današnji človek ne ve veliko o takšnih bitjih, v našem času jih je mogoče poznati le iz poezije. V naši Zemlji obstajajo torej zavesti, in čemur fizik danes reče naravni zakoni, so misli teh bitij, ki mislijo na fizičnem nivoju, svoja telesa pa imajo na astralnem. Ustvarjalne naravne sile so bitja in naravni zakoni so njihove misli.

Glede vedênja elementarnih bitij je še treba upoštevati, da kot velja za vse duhovne dejavnosti, tudi za delovanje elementarnih bitij duhovno lahko propustna opečna stena ne predstavlja resne ovire. Lesena, opečnata in tudi betonska stena ne odvrne eteričnih sil rasti. Elementarna bitja so vsenaokrog nas. Ljudje hodijo skozi celotni duhovni svet in jih ne vidijo. Če jim je dana priložnost, potem so tam. Tudi višji duhovi (duhovi višjih hierarhij) imajo med seboj takšna bitja: med duhovi volje (prestoli) so undine; kerubimi imajo silfe; serafimi imajo salamandre.

Če nekdo reče: Naši predniki so verjeli v določena bitja: gnome, undine, silfe, salamandre, vendar je vse to umišljeno, neresnično, fantastično, je mogoče odgovoriti: Vprašaj čebele. Čebele lahko odgovorijo: Za nas silfe niso praznoverje! Zelo dobro vemo, kaj imamo pri silfah! Kdor sledi duhovnim silam, lahko spozna, kaj je sila, ki čebelico pritegne v cvetno čašo, saj vidi bitja, ki vodijo čebele k cvetnim čašam. V celotnem čebeljem roju, ki izleti iz panja, da bi poiskal hrano, so bitja, ki so jih naši predniki imenovali silfe. Povsod, kjer se dotaknemo različnih kraljestev narave, je še posebej dana priložnost za razodevanje določenih bitij. Kjer se mah oprime skal, se ponuja priložnost, da se lahko naselijo takšna bitja. V cvetni čaši pri stiku čebele s cvetom je že takšna priložnost. Prav tako tam, kjer pride v tesnejši stik s kraljestvom narave človek. V normalnem poteku življenja ni tako. Ko na primer mesar zakolje govedo ali ko človek je meso, se to ne dogaja; toda v izjemnih primerih, kjer se v življenju nekako bolj dotaknemo različnih kraljestev. Posebno ko vstopi človek v srčen, nraven odnos z živaljo, kot na primer ovčji pastir, ki ima do ovac svojevrsten odnos. Takšni odnosi so bili včasih v nižjih kulturah pogosti. Podoben odnos ima Arabec do svojega konja. Tiste duševno-srčne sile, ki delujejo iz enega kraljestva v drugo (kot med ovčarjem in jagenjčki) ali kjer sile vonjav in okusov žarčijo od cvetov na čebele, dajejo določenim bitjem priložnost, da se lahko utelesijo. Jasnovidna oseba vidi okrog cveta nekakšno avro, ki nastane, ko čebela piči v cvet in občuti okus. Tam izžareva kot cvetna avra, ki daje hrano določenim duhovnim bitjem.

Povsod, kjer se različna kraljestva narave dotikajo, je dana priložnost, da se utelesijo določena duhovna bitja. Kjer se kovina pritisne ob kamen, vidi rudar, ko odstrani zemljo, določena majhna, na zelo majhnem prostoru stisnjena bitja, ki se takrat razkropijo in razpršijo. V določenem oziru človeku niso nepodobna; imajo razum, vendar je brez odgovornosti; zato sploh nimajo občutka, da delajo kaj slabega, ko ljudem kakšno zagodejo. Ta bitja imenujemo gnomi. Doma so zlasti na takšnih mestih, kjer se kovina dotika minerala. Nekoč so ljudem dobro služila v starih rudnikih. V starih časih so potrebno znanje za učinkovito delo v rudnikih, o potekanju plasti rude, sprejeli od teh bitij. Človeštvo bo zašlo v slepo ulico, če se ljudje ne bodo naučili stvari duhovno razumeti. Prav tako so tam, kjer se rastline tesno oprijemajo kamnin, bitja, ki jih je mogoče imenovati undine. Vezane so na element vode, utelešajo se tam, kjer se dotikajo voda, rastline in kamen. Silfe so vezane na element zraka, vodijo čebele k cvetovom. Salamandre poznajo še mnogi ljudje. Ko ljudje rečejo: To ali ono mi je privrelo, izvira to večinoma od salamandrov. Ko pride človek z živaljo v odnos, kakršnega ima ovčar z ovcami oz. pastir s čredo, se utelesijo salamandri. Salamandri prišepetavajo ovčarju znanje o njegovih živalih.

Realno bi si bilo treba predstavljati, kako živijo v zemlji pod kravo, ki se pase, zbujena in vznemirjena elementarna bitja, kako tam spodaj vriskajo, si obetajo in pričakujejo svojo hrano iz vesolja posredno preko bitij, ki se tam pasejo. Naslikati bi bilo treba plešoče-vriskajoče ozračje elementarnih bitij, ki jih obletava orel. Takrat bi bilo treba ponovno naslikati duhovne realnosti in v tem bi fizično videli duhovne realnosti, dobili bi vpogled v duhovno nadgradnjo orla, v njegovo avro, in v njej igrajoče vriskajoče elementarne zračne duhove (silfe) in duhove ognja (salamandre).

V vseh elementih deluje Sonce, zemeljski element je z njim že prežet, ima ga vcepljenega, iz zemeljskega elementa deluje Sonce navzven na ljudi, skozi služabnike, elementarna bitja; in v elementih živeč deluje duh Sonca. Prav to delovanje so Grki videli v svojem Apolonu. K temu delovanju Sončevega duha, Kristusa, k vsemu zemeljskosnovnemu dogajanju je treba pripomniti: Materija je izoblikovana v smislu, kot jo je polagoma uredil Kristus. Kristusa bo mogoče najti v zakonih kemije in fizike.

Kakor delujejo znotraj trdnega, zemeljskega, duhovi zvitosti in prekanjenosti (gnomi), duhovi razuma, tako delujejo znotraj vodenega elementa duhovna bitja, ki so s svojim celotnim bitjem sorodna s človeškim čutenjem (undine), vendar lahko to čutenje veliko intenzivneje izživijo. Ljudje se postavimo pred neko stvar, postavimo se pred cvetočo, dišečo vrtnico, v določenem smislu smo cvetoče, dišeče vrtnice veseli, očara nas, z njo smo začarani. Toda elementarna bitja se ne postavijo tako pred stvari, ampak valujejo in tkejo skozi stvar, sama povsem sodoživljajo ugodje občutenja vonja vrtnice in do njih moremo priti le v njihovem zunanjem delovanju na nas; preživljajo skozi tekoče, segrevajoče, ohlajajoče; živijo v tistem, kar nekako izhaja iz površine, kar ljudje sprejmemo v svoje občutke, kar občutimo. Toda bolj ko človek zapade v brezno razuma, bolj bo vse, kar v človeškem organizmu pripada človekovemu življenju občutkov, izpostavljeno tem duhovnim bitjem, ki imajo svoj element v tekočem; in človeka tako ponovno v njegovih podzavestnih področjih prežamejo ta duhovna bitja.

Na dihanje človeštva bodo vse globlje v organizacijo vplivala tista bitja, ki so sorodnejša človeški volji in ki živijo bolj v zračnem elementu našega obstoja (silfe). Kot dopolnitev k izvajanjem o ureditvi skupin elementarnih bitij glede na tri človeške duševne lastnosti (mišljenje, čutenje in hotenje) lahko rečemo: S človeškim razumom so notranje sorodna elementarna bitja trdnega (gnomi), s človeškim čutenjem elementarna bitja tekočega (undine), s človeškim hotenjem elementarna bitja zračnega elementa (silfe). Medtem ko so gnomi sorodni s človeškim razumom, so salamandri v notranjem sorodstvu s človekovimi mislimi. Duhovi ognja so posredniki kozmičnega mišljenja in človeškega miselnega življenja. Gnomi prinesejo skozi svoj “razum” razvoj mišljenjskih možnosti človeških možganov. Zgrabijo “zrcalne slike” kozmičnih misli, ki so jih v človeških možganih salamandri odzrcalili kot mrtve slike oz. posnetke kozmičnih misli.

Kako elementarna bitja delujejo na človeške telesne člene? Človek za svoje telesne čute obstaja kot zunanjost svojega fizičnega telesa, v katerem običajno sploh ne živi, ampak v njem tiči z ozirom na dejanska področja Zemlje. Skozi eterično telo je v odnosu z duhovi vode, skozi astralno telo z duhovi zraka in preko zveze z Jazom z duhovi ognja.

V elementarnem svetu najdemo torej vse štiri vrste elementarnih bitij. Niso taka, da bi vsa oblikovala enotno gospostvo. Ta štiri različna kraljestva: gnomi, undine, silfe in salamandri so v določenem oziru samostojna in samovoljna. Ne delujejo le v kraljestvu in se vsa ne členijo iz enega sistema, ampak se medsebojno tudi borijo. Od samega začetka nimajo namere sodelovati, ampak kar nastane, nastane skozi različna sodelovanja namer. Kdor te namere pozna, lahko vidi v tem, kar je pred njim, da sodelujejo na primer duhovi ognja in undine. Vendar ne smemo nikoli misliti, da izza njih stoji nekdo, ki jim ukazuje. Tako je.

Elementarna bitja posedujejo le eterično in astralno telo, vendar nimajo Jaza, tako je njihova omenjena samovoljnost pač še bistveno omejena. Proti svoji volji zapadejo ahrimanskim močem, ko ljudje zavračajo in odklanjajo duhovno razmišljanje. Celotni zbor bitij (gnomi, undine, silfe, salamandri), ki so okrog nas, tako kot so okrog nas skale, rastline, živali in fizični ljudje, lahko ali odkrito pritiska na nas (s tem ko duhovno danes voljno sprejemamo) ali pa našo zavest zapira. Če nočemo ničesar vedeti o duhovnem svetu, ta celotni zbor zapade pod vplive ahrimanskih moči in duhovi narave se povežejo z Ahrimanom.

V duhovnem svetu preži danes kot izredno pomemben namen ahrimanskih moči, da vzpostavijo zvezo z naravnimi silami. To je tako rekoč kompromis v delovanju med ahrimanskimi močmi in duhovi narave. Izničiti ga je mogoče, le če se ljudje v svojem spoznavanju obrnejo k duhovnemu svetu in se z duhovi narave seznanijo tako, kot se seznanijo s kisikom, dušikom, vodikom, kalcijem, natrijem itd. K vednosti čutno-fizičnega je treba torej dodati znanje o duhovnem in z njim delati nadvse resno in odgovorno. Pravkar poudarjeno nujnost, da se v naravoslovnem raziskovanju upošteva navzočnost elementarnih bitij in njihovo delovanje v vseh naravnih pojavih, je mogoče še bolj jasno izraziti. Lepo je, ko kemik odkrije atomsko težo vodika, kisika, dušika, kako se vodik in kisik povežeta, kako ju je možno ponovno ločiti, kako se analizira vodo, klorovo apno ali druge spojine. Vse to je zelo lepo.

Toda izza tega je življenje duhovnih elementarnih bitij. Človek si bo moral nujno prisvojiti spoznanje o lastnostih prav tega elementarnega sveta. Kajti v času, ko je človek oblikoval intelekt, so bila ta elementarna bitja nekako odrinjena. Človeštvo je od prve tretjine 15. st. do konca 19. st. oblikovalo intelekt, in medtem ko je intelekt igral v človeški kulturi tvorno, ustvarjalno vlogo, ta bitja, ki so živela v elementih, niso mogla veliko narediti. Ko so elementarna bitja trdni element nekako zadrževala in so morala ljudi prepustiti intelektu, so zadržala tudi druga elementarna bitja, bitja tekočega in zračnega elementa. Ko intelekt prehaja v dekadenco (v naši dobi se je propad intelekta v civiliziranem svetu že začel) in se človeštvo odpira spiritualnemu toku, ki prihaja iz duhovnega sveta, lahko z otopelostjo človeštva do spiritualnega toka prihaja do tega, kar je danes že v svojih začetkih jasno opazno, in sicer da ta elementarna bitja sklepajo nekakšno zvezo, se združujejo in prehajajo pod vodstvo zlasti Ahrimanove intelektualne moči. Ko se zmorejo elementarna bitja z jasno namero postaviti proti človeškemu razvoju, človeštvo svojega razvoja ne more nadaljevati. Takrat bi lahko ahrimanske moči v zvezi z elementarnimi bitji elementov naredile iz Zemlje nekaj povsem drugega od tega, kar je bilo od vsega začetka določeno. Zemlja ne bi postala to, kar je z naslonitvijo na Saturnov, Sončev, Mesečev in Zemljin čas navedeno v knjigi Skrivna znanost (Geheimwissenschaft). Kar je predvideno od vsega začetka stvarjenja, bo Zemlja postala, le če prav človek v vsaki dobi pravilno prevzame svojo nalogo.

Elementarna bitja imajo poseben pomen za razvoj zavesti človeka. Pojavijo se kot posredniki v ezoteričnem spoznavnem stremljenju ljudi k hierarhičnim bitjem. Današnji inicirani zna vsekakor pravilno povedati, kako je iz vsake zvezde prepoznavno v zavesti odrešeno duhovno bitje, kot so druga duhovna bitja odrešena iz rastlin. Duhovna bitja se razkrijejo nekomu, ki ne obstane pri zunanje-čutnem gledanju. Vsakokrat ko gre v naravo, ko na primer najprej gleda, kako iz svojega kamnitega doma izhajajo škratom podobna elementarna bitja, ki tičijo povsod, kjer narava začenja postajati malo elementarna. Kdor se tako seznani s temi elementarnimi bitji, kmalu vidi tudi višja bitja izza njih, zlasti izza gnomov, elementarnih bitij mineralnega sveta, kar končno vodi navzgor vse do prve hierarhije ‒ serafimov, kerubimov in prestolov.

Kdor dosledno, z veliko notranje energije, požrtvovalnosti in predanosti izvaja vaje iz knjige Kako doseči spoznanja višjih svetov, pride s pripadajočim notranjim pogumom najprej do tega, da so v posebnih mineralnih primeseh zunaj v gorovju v nekem kosu kamna skriti celi svetovi elementarnih bitij. Od vsepovsod smukajo ven, se povečajo in pokažejo, da so le zamotani, zviti, stisnjeni v oddelke elementarnega sveta. To so najprej bitja znotraj mineralnega področja narave, zlasti kjer Zemlja ozeleni, da se otipa tako sveže, da ima lep zemeljski vonj, zemeljsko aromo, in da imajo tudi rastline zemeljsko aromo. Kdor vstopi v ta svet elementarnih bitij, ga le-ta prestrašijo in napolnijo s tesnobo. Pri tem izhajajoča elementarna bitja so neverjetno pametna in razsodna. Ko se pritlikavčki, palčki tam zunaj razvežejo iz naravnih dejstev in naravnih objektov, si je treba skromno reči: Tu stojiš, neumni človek, in kako pameten je ta elementarni svet! Ker v resnici mnogi ljudje ne morejo reči, da je pravkar rojen otrok veliko pametnejši od nekoga, ki se je že veliko naučil (ko to notranje gledamo), se ta elementarna bitja človekovemu pogledu najprej izogibajo. Kdor lahko pride do njih, se mu tako rekoč razširi obzorje, prodre v ozadje skozi to, kar mu v ospredju tega nagajivega in zbadljivega razodevajo s svojo pametjo in razumnostjo dražeči pritlikavci, in pride vse do prve hierarhije ‒ serafimov, kerubimov in prestolov.

Kdor si izostri zavest s tem, kar se je človeštvo naučilo v zadnjem stoletju, lahko s pomočjo podanih vaj šele prav vstopi v ta svet elementarnih bitij in iz njega v višji svet. Kdor si pridobi naravo, ko se ljubeče potopi vanjo z zavestjo, ki ni okužena s tem, kar je danes priznano avtoritativno znanje, se postopno ponovno dvigne v iniciacijskem spoznavanju do spoznanja, ki se je človeštvu izgubilo. Kdor danes končno pride do tega, da mu iz dreves naproti pride duh drevesa, ki je za nekdanje ljudi smuknil zjutraj v duševno svitanje, ki se je zvečer ponovno razpršil navzdol v duševni somrak, lahko potem tudi izhajajoč iz sedanjega človeka ustrezno gleda svoje podobe v prejšnjem zemeljskem življenju z evolucijo karme. Kajti to gledanje se človeku izteče v karmi.

Za mineralni svet, iz katerega se s svojo pametjo najprej pojavijo nagajivi pritlikavci, se gledanje izteče pri serafimih, kerubimih in prestolih. Za rastline se to gledanje izteče pri eksusiajih, dinamih in kiriotetih. Kdor jasnovidno gleda iztekati duhovna bitja pri živalih, se to gledanje izteče v arhajih, arhangelojih in angelojih. Ko tako jasnovidno gledamo izhajati ta bitja pri človeku, se to izteče v karmi. Izza teh v svetu pojavljajočih se serafimov, kerubimov in prestolov in izza vseh drugih bitij duhovnih višjih hierarhij, izza vseh elementarnih bitij, ki s svojo pametjo in razsodnostjo nekoga iz mineralov vznemirijo ali celo spravijo v šok, nekoga iz rastlinskega bitja (undine in silfe) s svojo sladko vsiljivostjo morda vznemirijo ali tudi ne, izza tega, kar pride nasproti iz živali, iz divjine, včasih s silovitostjo in nasilnostjo, z ognjenim žarom (salamandri), toda tudi mrazeče, izza vsega tega, kar se pojavlja kot ospredje, nastopi vseobvladujoč sijajen pojav karme. Kajti skrivnost karme leži za človeka šele izza vseh skrivnosti sveta.

Spiritualno spoznavno prizadevanje človeka v njegovem odnosu do elementarnih bitij se izraža tako, da mora človeška duša oploditi elementarna bitja, ki so ustvarjena z razvezanim poklicnim delovanjem, s tem, kar človeška duša sprejme iz impulzov, ki se dvigujejo k duhovnim območjem. To ni edina naloga duhovne vede, ampak njena naloga glede na napredujoče, samoupodabljajoče poklicno življenje.

Posebno vrsto obnašanja elementarnih bitij je še vedno mogoče doživeti na Finskem in velikem delu skandinavskega polotoka. Gibljejo se v vsakem drevesu, v vsaki pomembni pečini, v globini gore in do višin oblakov. Posamezna elementarna bitja smuknejo v stvore zunanje (fizične) narave, se potopijo vanje. Nekdo je šel v gozd in videl posebno drevo. Takrat je vedel, da je zadaj smuknilo nočno bitje, s katerim je bil skupaj, in jasno je videl, kar lahko danes še vidi inicirani: v fizične lokalne stvari smuknejo duhovna bitja kakor v svoje hiše. Noben čudež, da so vse te stvari prešle v mite in ljudje govorijo, da obstaja duh drevesa, izvira, oblaka, gore itd. To, s čimer so bili ponoči skupaj, so videli smukniti v goro, valove, oblake, rastline, drevesa. Takrat so očitno doživeli “prosta” elementarna bitja.

V začetku tega poglavja smo opozorili, da elementarna bitja fizično-čutno niso vidna, vendar jih je kljub temu mogoče zaznavati z imaginativnim gledanjem. Elementarni svet lahko imenujemo tudi imaginativni svet. Elementarna bitja imamo možnost doživeti tudi brez razvoja imaginativne zavesti, namreč v mavrici. V pojavu mavrice doživimo nezavedno imaginacijo. Če le z eno imaginacijo gledamo na mavrico, se vidijo elementarna bitja, ki delujejo v mavrici. Pri rumeni se vidi nenehno iz mavrice izhajajoča določena elementarna bitja (podoba, ilustracija)! Potem se premikajo preko v smeri proti zeleni. Čim pridejo do notranjega roba zelene, so vsesana. Videti je, da pri zeleni izginejo in ponovno pridejo ven na drugi strani. Celotna mavrica se imaginativnemu pogledu kaže kot izžarevanje duhovnega, izginevanje duhovnega. Kaže nekaj čudovitega ‒ kot duhovni valček. Hkrati se v teh duhovnih bitjih opazi, da izhajajo zelo prestrašena. Ko vstopajo, je videti, da so prežeta z nepremagljivim pogumom. Ko se gleda na rdeče rumeno, izžareva strah, ko se pogleda na modro vijolično, se dobi občutek, da tam vse živi kot pogum, hrabrost. Predstavljajte si, da tam ni le mavrica, ampak zarišem tu na sredi prerez (glej sliko) in stoji mavrica tako in prihajajo bitja tu ven, tukaj izginejo, tukaj zgoraj je strah, spodaj pogum. Pogum spet izgine! Tako bi bile zdaj oči usmerjene: tukaj je mavrica, tu je zdaj rdeča, rumena itd. Tu se mavrica odebeli, razširi. In tu si boste že lahko predstavljali, da iz tega nastane vodeni element! V njem živijo duhovna bitja, ki so resnično tudi nekakšni posnetki bitij tretje hierarhije.

V barviti mavrici gledamo s svojimi fizičnimi očmi podobo eteričnih, elementarnih bitij, kot lahko sicer elementarna bitja gledamo le z imaginativno zavestjo. Imaginativna zavest vendar šele omogoči gledati to duhovno dogajanje v njegovem bistvu. Z zunanjim gledanjem doživimo mavrico v njeni barvitosti dvodimenzionalno, kot zmore gledajoči vse eterično-imaginativno doživeti le dvodimenzionalno. Mavrica potuje subjektivno z vsako spremembo stojišča ogledovalca in vsi fizični pojavi v ozadju ostanejo prosojno vidni.

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Arhiv
Obvestila o novostih

Vnesite veljaven e-naslov in sprotno boste obveščeni o novih prispevkih.

Join 33 other subscribers