Vendar obstaja še drugi impulz, pod katerim ti angeloji oblikujejo; ne sledijo le določenim nameram z ozirom na zunanje socialno življenje, ampak tudi določenim nameram glede človeške duše, duševnega življenja človeka. Glede duševnega življenja človeka s svojimi slikami, ki jih vtiskujejo v astralno telo, sledijo cilju, naj bi v prihodnosti vsak človek v vsakem človeku videl skrito božanskost.
Torej pozor: Po nameri, ki je položena v delovanje angelojev, naj bi se v prihodnosti človeštva nekaj bistveno spremenilo. Človeka ne bomo opazovali nekako kot višje razvite živali le po njegovih fizičnih kvalitetah, niti v teoriji niti v praksi, ampak bomo k vsakemu človeku pristopili s polno izoblikovanim občutkom, da se v njem kaže nekaj, kar se iz božanskih temeljev sveta razodeva skozi meso in kri. Angeloji torej polagajo v astralne slike prihodnost, da bo človek dojet kot slika, ki se razodeva iz božanskega sveta, tako resno, močno in razumljivo kot je le mogoče.
Uresničenje tega bo imelo prav določeno posledico. Vsaka svobodna religioznost, ki se bo v prihodnosti razvila v človeštvu, bo temeljila na tem, da bo v vsakem človeku podoba božanstva resnično prepoznana v neposredni življenjski praksi, ne zgolj v teoriji. Odpravljena bo sleherna religijska prisila, niti ne bo potrebna, kajti takrat bo srečanje vsakega človeka z vsakim človekom od prvega trenutka religiozno dejanje, zakrament, in nikomur ne bo potrebno religioznega življenja ohranjati s posredovanjem posebne cerkve, ki se izraža kot institucija na fizičnem nivoju. Če cerkev sebe pravilno razume, ima lahko edini namen, da se spozna na fizičnem nivoju kot nepotrebno, s čimer postane celotno življenje izraz nadčutnega.Vsaj to leži v temelju impulzu dela angelov: Izliti nad ljudi popolno svobodo religioznega življenja.
Tretja namera, ki leži v temelju njihovega delovanja: dati ljudem možnost skozi mišljenje doseči duha, priti zi mišljenjem preko prepada k doživljanju v duhovnem. Duhovno znanost za duha, versko svobodo za dušo, bratstvo za telesa zveni kot kozmična glasba skozi delo angelov v človeških astralnih telesih. Človeku je potrebno le svojo zavest povzdigniti do določene druge plasti, da se čuti prestavljen v to čudovito delovišče angelojev v človekovem astralnem telesu.
Živimo v dobi zavestne duše in v tej dobi delajo angeloji v človekovem astralnem telesu to, kar sem pravkar razložil. Ljudje morajo priti postopno do zavestnega razumevanja tega. To sodi v človeški razvoj. Kako je mogoče priti do tega, da rečemo nekaj takega, kar sem pravkar izrekel? Kje je mogoče najti to delovanje? Danes ga je mogoče najti še v spečem človeku med trenutkoma, ko človek zaspi in ko se zbudi. Najti ga je mogoče tudi v budnih spečih stanjih. Pogosto sem govoril o tem, kako ljudje kljub bedenju v najpomembnejših zadevah dejansko svoje življenje prespijo. Lahko vam dam vsekakor ne prav razveseljivo zagotovilo, da resnično najdete, ko greste zavestno skozi življenje, zelo veliko spečih ljudi. Pustijo, da se dogaja, kar se v svetu dogaja, ne da se zanimajo za to, ne da težijo k temu, da se s tem povežejo. Veliki svetovni dogodki gredo pogosto mimo ljudi tako, kot gredo mimo spečih dogajanja v mestu, kljub temu da so ljudje navidezno budni. Toda ko ljudje kljub bedenju nekaj tako posebnega prespijo, se pokaže, kako se v njihovih astralnih telesih – povsem neodvisno od tega, kaj želijo ali ne želijo vedeti − odigrava pomembno delo angelojev, o katerem sem govoril.
Takšne stvari se velikokrat odigravajo tako, da se morajo človeku zdeti prav skrivnostne, čudne, paradoksalne. Tu se zdi nekomu marsikaj povsem nečastno, da bi se ukvarjal z nečim v zvezi z duhovnim svetom. Toda v resnici zadevno ni nič drugega kot zaenkrat v tej inkarnaciji grozen zaspané, ki vse prespi, kar se okrog njega dogaja; toda v njegovem astralnem telesu pripravljajo angeli iz skupnosti angelojev prihodnost človeštva. Astralno telo je kljub temu uporabljeno in na svojem astralnem telesu je mogoče to opazovati. Vendar je pomembno, da to prodre v človekovo zavest. Zavestna duša mora biti povzdignjena k prepoznavanju tega, kar je mogoče najti le na ta način.
S temi predpostavkami boste dojeli, ko vas opozorim, da so nam prav v tej dobi zavestne duše vsiljeni zelo posebni dogodki, in od človeka bo odvisno ‒ ker imamo opraviti z zavestno dušo ‒ kako se ta dogodek v razvoju človeštva izvrši. Dogodek lahko pride sto let prej ali kasneje, toda dejansko bi moral vstopiti v področje razvoja človeštva. Ta dogodek je mogoče označiti tako, da rečemo: Ljudje morajo povsem skozi svojo zavestno dušo, skozi svoje zavestno mišljenje priti do tega, da gledajo kako delujejo angeli, da bi pripravili prihodnost človeštva. Kar na tem področju uči duhovna znanost, mora postati praktična življenjska modrost človeštva, in sicer takšna, da so lahko ljudje trdno prepričani, da je v njihovo lastno modrostno dobro, da prepoznajo, da angeli resnično želijo, kar sem označil.
Človeški rod je z ozirom na približevanje svoji svobodi napredoval tako daleč, da je že od samega človeškega rodu odvisno, ali želi zadevni dogodek prespati ali pa mu iti s polno zavestjo naproti. Kaj bi pomenilo, da mu gre s polno zavestjo naproti? To pomeni, da danes obstaja duhovna znanost in jo je mogoče študirati. Resnično ni potrebno narediti nič drugega kot študirati duhovno znanost. Če se poleg tega opravlja še najrazličnejše meditacije, če se upošteva, kar je podano v praktičnih navodilih v knjigi, kot je Kako doseči spoznanja višjih svetov, je to še dodatna podpora. Toda nujno se zgodi že, če študiramo duhovno znanost in vsebino pravilno zavestno razumemo. Danes je mogoče študirati duhovno znanost, ne da si prisvojimo jasnovidne sposobnosti; to zmore vsak človek, le predsodkov si ne sme postavljati na pot. Če ljudje vse bolj študirajo duhovno znanost, če si prisvojijo pojme in ideje, ki so podani v duhovni znanosti, se bodo v svoji zavesti tako prebudili, da določenih dogodkov ne bodo prespali, ampak bodo šli mimo njih zavestno.
Te dogodke lahko označimo še natančneje. Kajti v osnovi je vedenje o tem, kaj dela angel, le priprava. Glavno je, da prav v določeni časovni točki vstopi troje. Kot rečeno, glede na to, kako se ljudje obnašajo, bo trenutek nastopil prej ali kasneje, v najslabšem primeru pa tudi ne. Toda človeštvu njegov angelski svet pokaže troje. Prvič, kako lahko s svojim najbolj neposrednim človeškim zanimanjem dojame resnično globljo stran človekove narave. Ja, prišel bo trenutek, ki naj bi ga ljudje ne prespali, ko bodo ljudje skozi svoje angele iz duhovnega sveta sprejeli spodbujevalni impulz, ki bo povzročil, da bomo imeli veliko globlje interese do vsakega človeka, kot smo jih navajeni imeti danes. To povečano zanimanje za sočloveka naj se ne bi razvilo zgolj subjektivno, kot to ljudje tako po domače lagodno razvijejo v sebi, ampak s sunkom, v katerem človeku dejansko od duhovne strani priteče določena skrivnost, kaj drugi človek je. S tem mislim nekaj zelo zelo konkretnega, ne kakršnokoli teoretično premišljevanje in razglabljanje, ampak: Ljudje izkusijo nekaj, kar jih lahko zanima na vsakem človeku. To je eno, in to bo imelo prav poseben vpliv na socialno življenje.
Kot drugo bo iz duhovnega sveta angel človeku neovrgljivo pokazal, da Kristusov impulz poleg vsega drugega za človeka pogojuje tudi popolno versko svobodo, da je pravo krščanstvo le tisto, ki omogoča absolutno versko svobodo.
Tretje je neizpodbitno spoznanje in vpogled v duhovno naravo sveta. Ta dogodek, kot rečeno, mora vstopiti tako, da pri vsem tem v posebnem odnosu sodeluje človekova zavestna duša. Človeštvo se bo v svojem razvoju srečalo s tem. Kajti na tem deluje angel s svojimi slikami v človeškem astralnem telesu. Opozoril vas bom, da je ta dogodek, do katerega bo prišlo, že nastavljen v človeški volji. Vendar lahko ljudje marsikaj opustijo ali pozabijo. Danes mnogi opuščajo še veliko tega, kar naj vodi k budnemu doživljanju omenjene časovne točke.
Kot veste, obstajajo v razvoju druga bitja, ki hočejo človeka spraviti z njegove poti ‒ ahrimanske in luciferske bitnosti. Kar sem doslej povedal, leži v božanskem razvoju človeka. Dejansko bi moral človek, če se pravilno prepusti svoji lastni naravi, priti do gledanja in predstave tega, kar angel razvija v njegovem astralnem telesu. Toda luciferski razvoj teži k odrinjanju človeka od uvida v delo angelske hierarhije. Tu luciferska bitja ovirajo in zadržujejo svobodno voljo človeka. Človeku poskušajo zatemniti prakticiranje njegove svobodne volje, s tem ko ga sicer delajo za dobro bitje – Lucifer hoče z vidika, ki ga zdaj omenjam, pri človeku dejansko spodbuditi dobro, duhovno −, vendar ga hoče narediti avtomatičnega, brez svobodne volje; ljudi naj bi v duhovnem delovanju prestavil k dobrim principom, vendar tako rekoč avtomatično; luciferske bitnosti hočejo človeka prikrajšati za njegovo svobodno voljo in mu vzeti možnost zlega delovanja. Narediti ga hočejo takega, da sicer ravna iz duha, toda kot duhovna upodobitev, namreč brez svobodne volje. Luciferska bitja si prizadevajo človeka spremeniti v avtomat, vodljiv stroj.
To je povezano s čisto določenimi skrivnostmi razvoja. Kot veste, so luciferska bitja na drugih razvojnih stopnjah zaostale bitnosti, ki v normalen razvoj vnašajo tuje in nenavadno. Ta luciferska bitja imajo visok interes tako zagrabiti in prevzeti človeka, da ne pride do svobodne volje, saj si tudi sami svobodne volje niso pridobili. Svobodna volja je lahko pridobljena le na Zemlji. Vendar oni nočejo imeti ničesar z Zemljo, želijo ostati le na Saturnovem, Sončevem in Mesečevem razvoju. Na nek način človekovo svobodno voljo sovražijo. Ukrepajo visoko duhovno, toda avtomatično – to je izredno pomembno − in hočejo človeka povzdigniti na svojo duhovno višino. Narediti ga želijo avtomatičnega; duhovnega, vendar avtomatskega. S tem bi na eni strani porodili nevarnost, da postane človek prezgodaj, preden njegova polno zavestna duša deluje, duhovno avtomatično ukrepajoče bitje, da prespi razodetje, ki mora priti in sem ga pravkar označil.
Tudi ahrimanska bitja delujejo proti temu razodetju. Ne stremijo k temu, da človeka naredijo posebej duhovnega, ampak mu hočejo ubiti zavest o njegovi duhovnosti. V glavo si mu prizadevajo vbiti prepričanje, da je dejansko le popolno izoblikovana žival. Ahriman je v resnici velik učitelj materialističnega darvinizma. Ahriman je tudi velik učitelj vseh tehničnih in praktičnih udejstvovanj v zemeljskem razvoju, ki ne dopuščajo uveljavitve česarkoli, kar ni zunanje čutom zapadlo človeško življenje. Prizadevajo si razširjati le tehniko, s katero na skrajnje zvit in pretkan način človek zadovoljuje prehranjevalne, pivske in siceršnje potrebe na ravni zadovoljevanja živali. Ahrimanski duhovi si v naši dobi skozi vsemogoča rafinirana znanstvena sredstva prizadevajo v zavestni duši v človeku zatemniti in ubiti zavest, da je človek upodobitev božanstva.
V zgodnejših dobah ahrimanski duhovi človeku niso zatemnjevali resnice s teorijami. Zakaj? Še med grško-latinsko dobo, in še bolj v starejših obdobjih, ko je bil človek še atavistično jasnoviden, so imeli slike, kjer je bilo čisto vseeno, kako je človek mislil. Tam je imel svoje slike, skozi katere je videl v duhovni svet. Karkoli bi mu Ahriman vbil v glavo o njegovem odnosu do živali, ne bi imelo nobenega pomena za njegovo življenjsko obnašanje. Mišljenje je postalo mogočno – postalo mogočno v svoji omedlevici in nemoči, bi lahko rekli – šele v naši peti poatlantski dobi, od 15. st. dalje. Šele od tega časa je mišljenje primerno, da zavestno dušo privede v duhovno področje, hkrati pa ji tudi prepreči vstopiti v duhovni svet. Šele zdaj doživljamo čas, ko teorija skozi znanost na zavesten način človeku ugrabi njegovo božanskost in védenje ter izkušnje o božanskem. To je možno le v dobi zavestne duše. Zato si ahrimanski duhovi prizadevajo med ljudmi razširiti nauke, ki zatemnjujejo božanski izvor človeka.
Iz navedbe teh normalnemu božanskemu razvoju človeka nasprotujočih si tokov je mogoče razvideti, kako se je potrebno pripraviti in opremiti v življenju, da ne prespimo prav tega, o čemer smo govorili, kar mora priti v človekovem razvoju kot razodetje. Sicer grozi velika nevarnost in človek mora biti pozoren nanjo, sicer bo namesto pomembnega dogodka, ki mora mogočno poseči v prihodnje oblikovanje zemeljskega razvoja, vstopilo nekaj, kar lahko ta zemeljski razvoj ogrozi.
Določene duhovne bitnosti dosegajo svoje višje stopnje razvoja skozi človeka, ki se razvija skupaj z njimi. Angeli, ki v človeških astralnih telesih razvijajo svoje slike, jih seveda ne razvijajo kot igro, ampak želijo nekaj doseči. Vendar bi to, kar naj bi bilo doseženo prav znotraj zemeljskega človeštva, celotna zgodovina, postalo igra, če ljudje, potem ko so dosegli zavestno dušo, tega ne bi upoštevali. Vse bi se spremenilo v igro! Angeli bi se z razvojem astralnega telesa človeka le igrali. Vendar se to delovanje v človeštvu uresničuje, udejanja, prerašča igro in postaja resno razvojno delo. Iz tega boste lahko razbrali, da mora ostati delovanje angelov v vseh okoliščinah resno. Pomislite, kaj bi bilo izza kulis obstoja, če bi lahko ljudje enostavno s svojo zaspanostjo delovanje angelov spremenili v igro!
In če se vendarle zgodi, da bi zemeljsko človeštvo vztrajalo in prespalo razodetje pomembnega duhovnega dogodka prihodnosti? Če bi človeštvo na primer srednji del – kar se nanaša na versko svobodo – prespalo, če bi prespalo ponovitev Misterija na Golgoti na etrskem nivoju, o katerem sem govoril, ponovno pojavljanje etrskega Kristusa, ali prespalo drugi dve stvari, bi morali angeli tisto, kar bi moralo biti doseženo s slikami v astralnem telesu človeka, doseči po drugi poti. Česar ljudje ne omogočijo doseči v svojih astralnih telesih, ker niso prebujeni v svojem dnevnem življenju, je mogoče doseči tako, da angeli svoje namere uresničijo v spečih človeških telesih. Kar bi ljudje prespali med bedenjem in česar angeli zato ne bi mogli doseči po pravilni poti, bi bilo lahko doseženo s pomočjo človeškega fizičnega in etrskega telesa, ki ostaneta med spanjem v postelji. Tam bi bile poiskane sile, da bi se to doseglo. Česar ni mogoče doseči z budnim človekom, ko duše bedijo v etrskem in fizičnem telesu, bo doseženo s spečimi etrskimi in fizičnimi telesi, ko so ljudje, ki naj bi bedeli, med spanjem s svojim Jazom in astralnim telesom zunaj fizičnega in etrskega telesa.
To je velika nevarnost za zavestno dobo. To je dogodek, ki bi se lahko še izvršil, če se ljudje ne bi hoteli obrniti k duhovnemu življenju, pred začetkom 3. tisočletja. Le še kratek čas smo oddaljeni od začetka 3. tisočletja, ki se vendar začne z letom 2000. Lahko bi se še zgodilo, da bi se, namesto z budnim človekom, s spečimi telesi ljudi doseglo, kar bi morali doseči angeli s svojim delovanjem; da bi morali angeli svoje celotno delovanje vzeti iz astralnega telesa človeka in ga potopiti v etrsko telo, da bi se s tem lahko uresničili. Toda človeka v etrskem telesu ne bi bilo! Torej bi se moralo to uresničiti v etrskem telesu, ko človeka ni zraven, kajti če bi bil zraven v budnem stanju, bi to oviral in preprečil.
Zdaj sem vam razvil splošno idejo o zadevi. Toda do česa bi prišlo, če bi morali angeli opraviti takšno delo brez prisotnosti človeka, v etrskih telesih in fizičnih telesih ljudi, medtem ko spijo? S tem bi v človeškem razvoju nujno nastopilo troje. Prvič bi v spečih človeških telesih, medtem ko bi človek spal in ne bi bilo zraven njegovih Jaza in astralnega telesa, proizvedel nekaj, do česar potem ne bi prišel s svobodno voljo, ampak bi na to naletel, ko bi se zjutraj prebudil. Vedno bi naletel na instinktivno in ne na svobodna zavest ‒ in to bo škodljivo. (se nadaljuje)
Komentarji