Bryophyllum daigremontianum, običajno imenovana hudičeva hrbtenica, mati tisočerih, krokodilja roža ali mehiški klobuk je sočna rastlina izvorno z Madagaskarja. Vse rastline iz družine Bryophyllum se razmnožujejo vegetativno iz brstičev, ki se razvijejo na robovih listov. Kot okrasne rastline iz te družine so Kalanchoe blossfeldiana, Kalanchoe fedtschenkoi, Kalanchoe beharensis, Kalanchoe omentosa in Kalanchoe tubiflora.
Vrsti kalanče Bryophyllum pinnatum in Bryophyllum daigremontianum sta popularno imenovani “doma gojeni zdravnik” in ‘kirurg brez skalpela’. Pravijo, da je celo Goethe uporabljal njune zdravilne lastnosti – vsakodnevno je zaužil jušno žlico listnatega dela teh dveh vrst za pomladitev in poživitev telesa, kar je le del njunih zdravilnih oz. blagodejnih učinkov. V človeškem telesu deluje njun sok globalno, zato je spekter njunega delovanja širok. V tradicionalni medicini, še posebej v Latinski Ameriki, Aziji in Afriki, se sok listov uporablja pri zdravljenju naslednjih belezni:
– Poškodbe in bolezni povezane s celičnimi poškodbami, kot so vse vrste raka.
– Globoke in gangrenske rane.
– Infekcije, opekline.
– Tumorji, bule, otekline.
– Revmatizem.
– Vnetja.
– Visok krvni pritisk (hipertenzija).
– Ledvični kamni.
– Driske.
– Psihološke bolezni: šizofrenija, paničnost, kronični strah.
Biokemična sestava kalanče še ni povsem raziskana. Potrebnih je še veliko raziskav, da bodo znanstveniki raziskali in pojasnili zdravilne učinke soka zdravilne kalanče na človeško telo.
Mesnati listi in stebla imajo do 94% soka, ki vsebuje naslednje sestavine:
- Flavonoidi:
Kvercetin je povsem naravna, varna snov, ki jo najdemo v mnogih rastlinah. Glavna korist kvercetina je, da okrepi naš imunski sistem in nam pomaga v boju z okužbami, ki so še posebej pogoste v zimskem času. To je tudi razlog za izjemno priljubljenost prehranskih dopolnil, ki vsebujejo omenjeno sestavino. Kvercetin naj bi bil med drugim učinkovit tudi pri preprečevanju okužbe z virusi gripe tipa A in B.
Kaempferol (C15H10O6) je polifenolni antioksidant, ki se nahaja v sadju in zelenjavi. Veliko študij navaja dobrodejne učinke prehranskega kaempferola pri zmanjšanju nevarnosti kroničnih bolezni, posebno rakavih obolenj. Epidemiološke študije so pokazale obraten odnos med vnosom kaempferola in rakastimi obolenji. Kaempferol lahko pomaga s povečanjem telesne antioksidantne obrambe pred prostimi radikali, ki povzročajo napredovanje rakastega obolenja. Ugotovljeno je bilo, da kaempferol modulira število ključnih elementov v poteh celičnih pretvorbenih signalov pri apoptozi, angiogenezi (Angiogeneza je fiziološki proces rasti novih krvnih žil iz že obstoječih žil s tvorbo odrastkov in oddelitev. Proces je odgovoren za nastanek večine, če ne vsega ožilja med razvojem vretenčarskega telesa, le čisto prve žile v zarodku nastanejo povsem na novo s procesom vaskulogeneze iz prekurzorskih mezodermalnih celic. ), vnetjih in metastazah. Kaempferol znatno zavira rast rakastih celic in angiogeneze in povzroča apoptozo ( Apoptoza − grško άπόπτωσισ: apó – »od, iz« + ptosis – »padanje«, je eden od tipov programirane celične smrti. Znana je tudi kot celična smrt tipa I ali fiziološka celična smrt. Ker gre za uravnavan proces, govorimo tudi o celičnem samomoru. V nasprotju z nekrozo, tj. patološko celično smrtjo, ne privede do vnetnega procesa.) rakave celice, toda po drugi strani se zdi, da kaempferol varuje in ohranja normalno celično vitalnost, v nekaterih primerih ima zaščitni učinek.
organske kisline: jabolčna, ocetna, citronska in oksalna;
tanini;
polisaharidi;
encimi (e.g. jabolčna dehidrogenaza, oksalna karboksilaza);
vitamini (vključno C in P-rutin); Rutin, imenovan tudi rutozid in kvercetin-3-rutinozid, je naravni flavonoid in antioksidant. To učinkovino poleg drugih flavonoidov (kvercitrin, hiperozid) uvrščamo med vitamin P, čeprav ni striktno vitamin. Ajda spada med rastline z najvišjo vsebnostjo flavonoida rutozida, ki je zastopan predvsem v listih in cvetovih. Homeopati uporabljajo svežo rastlino za izdelavo homeopatskih pripravkov, v fitoterapevtske namene pa služi posušena zel. Vsebnost rutozida je največja ob začetku cvetenja in se do zrelosti plodov močno zniža. Drugi viri rutina so še: marelica, češnja, sliva, šipek, maline,… Ni pa ga moč najti v drugih vrstah zrn (riž, pšenica). Rutin je dobro topen v vodi, zato si iz droge lahko pripravljamo poparek. Kot prehransko dopolnilo se ga uporablja predvsem peroralno v obliki zdravilnih čajev, kapsul ali tablet.
mineralne soli, mikro- in makroelementi: aluminij, železo, magnezij, kalcij, baker, silicij, mangan.
Biološka aktivnost soka kalanče temelji predvsem na izjemni kombinaciji njegovih kemičnih spojin. Flavonoidni glikozidi imajo P-vitaminsko aktivnost, kar pomeni, da imajo protibakterijske in koleretične (pospešujejo proizvodnjo žolča v jetrih; lahko so aktivni jetrni stimulatorji, grenčice ali zdravila; stimulirajo celice in tkiva telesa, da bolje izločajo toksine in imajo vlogo naravnega odvajala.) učinke in pomagajo iz telesa odstraniti toksične in radioaktivne snovi. Tanini dajejo rastlini baktericidne, protivnetne in hemostatične (ustavljanje krvavitev) lastnosti. Encimi so kot katalizatorji bistveno soudeleženi pri metabolizmu. Pri tem ima pomembno vlogo tudi vitamin C, še posebej pri oksidaciji na celičnem nivoju; povečuje odpornost proti vnetjem. Vitamin P (rutin) krepi stene žil.
Farmakološke lastnosti
Kalanča se za zdravljenje uporablja že dolgo. Sprva so drevesu življenja pozornost namenjali predvsem ljubitelji notranjega vrtnarstva, ne pa tudi uradni medicinci. Ima izrazito protivnetno, antiseptično lastnost, je dober stimulator za regeneracijo tkiva. Sveže zmečkani oz. potolčeni listi kalanče uporabljeni kot obliž ali v kombinaciji z vazelino kot mazilo zaustavijo krvavitve, ublažijo hude bolečine, zobobol, zdravijo panaritium (gnojna podnohtna vnetja) in mastitis (mammitis); uspešno zdravijo rane, brazgotine, ozebline, opekline, fistule, sinusitis itd.; je preventivno zdravilo v obdobjih epidemij gripe. Sok kalanče se običajno uporablja pri zdravljenju kožnih izpuščajev in ekcemov. V kozmetični industriji uspešno pomaga pri odpravljanju aken in kožnih pigmentnih peg.
S hrano liste žvečimo in zaužijemo, jih narežemo k zeleni solati, sočimo v sok razredčen z vodo, poparimo liste v čaj; pri zdravljenju rakavih obolenj tudi z infuzijo.
Odmerki pri notranji uporabi: 30 gramov svežih listov dnevno. V infuziji lahko jemljemo eno pred vsakim obrokom po eno kavno žličko na infuzijo, se pravi, tri infuzije dnevno.
Kontraindikacije: Ne uporabljaj med nosečnostjo, ker lahko stimulira maternico. Pri preventivnem uživanju ni priporočljivo jemanje dlje časa. Rastlina vsebuje sestavine kot so bufadienolidi (struktura stereoidov), ki so srčni glukozidi, zato naj se srčni bolniki posvetujejo s svojim zdravnikom. Klinična raziskava kaže, da obstaja pri zaužitju nad 5 g na kg telesne teže nevarnost zastrupljanja telesa, (to bi bilo do 350 gramov listov na osebo s 70 kg mase, kar je 4-10 krat večja količina od priporočene).
Zelo pomembna je mentalna dejavnost bolnika v času tretmaja, vsak sledi svoji usposobljenosti toda vselej se je treba zavedati, da uporabljamo živo bitje, ki ima fizični del, toda tudi subtilno energijo, ki je ne vidimo. Rastlina je bila živa, ima zdravilni učinek, zato se je dobro tega zavedati in jo uživati s spoštovanjem. (se nadaljuje)
Komentarji