Rudolf Steiner: Kristus in človeška duša. Kazalo vsebine novega cikla predavanj:

O SMISLU ŽIVLJENJA Prvo predavanje, København, 23. maj 1912

Vprašanje o smislu bivanja. Nastajanje in minevanje v naravi in človeškem življenju. Hebrejska legenda o stvarjenju človeka. Budov nauk o trpljenju. Zemlja kot telo duhovnih bitij  in zveza človeka z njegovim okoljem. Orientalski svetovni nazor, grajen na individualnostih, potujočih  skozi mnoge inkarnacije, na bodisatvah, kultura zahodnih dežel gradi na osebnosti. Dodajanja individualnega k osebnemu skozi duhovno znanost. Elija, Janez Krstnik in Raffael; v njih živi ista individualnost kot oznanjevalka Kristusovega impulza. Raffaelove slike. Vpliv njegovega zgodaj umrlega očeta na njegov umetniški razvoj. Ponovno Raffaelovo utelešenje v Novalisu.

Drugo predavanje,  København, 24. maj 1912

Nastajanje in minevanje neštetih življenjskih kali, ki v svojem razvoju ne dozorijo. Kraljestvo neizmernih vizijskih možnosti in najdba slik, ki izražajo resnično duhovno realnost, ko se dvignemo do inspiracije. Kako se mora vizionarni svet povezovati z zunanjim svetom, da se s tem lahko nadaljuje razvoj rastlinstva in živalstva. Človek kot soigralec v svetovnem procesu. Božanska zavest. Napredujoča zemeljska kultura in Kristusov impulz. Človeška duša kot prizorišče, kjer naj bi bili doseženi Božji cilji.

MORALA DUHOVNOZNANSTVENEGA GIBANJA Prvo predavanje, Norrköping, 28. maj 1912

Instinktivna morala in moralni principi. Schopenhauerjev izrek: Moralo pridigati je lahko, utemeljiti težko. Do izvorov moralnih impulzov. Indijska pobožnost in nordijska duševna sila, pogum. Novi moralni impulzi pete poatlantske kulturne dobe. Hartmann von Aue: Ubogi Heinrich.  Moralno delovanje Frančiška Asiškega. Mladostniška razsipnost in zapravljanje moralnih sil. Zdravilno delovanje moralnih impulzov.

Drugo predavanje, Norrköping, 29. maj 1912

Kastna delitev Indijcev in stanovska členitev evropskega prebivalstva. Vzroki nemoralnosti spodnjih plasti evropskih ljudstev. Najstrožje skrivanje modrostnih zakladov v evropskih misterijih. Razlika med razvojem ras in razvojem duš. Izumrtje spodnjih plasti evropskega prebivalstva. Strohnjeni demoni in gobavost. Kolhidski misteriji ob Črnem Morju. Budov impulz in Kristusov impulz. Frančišek Asiški kot učenec te šole skrivnosti  v prejšnji inkarnaciji. Delovanje Kristusovega impulza v Frančišku Asiškem kot izvor njegove moralne sile. O fizičnih prednikih apostolov. Moralnost v človeku je izvorni božanski dar. Nemoralnost kot posledica duhovnih zmot in njihovo popravljanje. Kreposti v Platonovem učenju.

Tretje predavanje, Norrköping, 30. maj 1912

Uničeno zlo v evoluciji človeštva. Pravilno ravnanje nasproti zla z vzpostavitvijo ravnovesja med obema zmotama skozi samopredajo ali egoizem. Stare instinktivne in novo pridobljene kreposti.  Krepost čutne duše: Instinktivna modrost spremenjena skozi Kristusov impulz v zavestno resnicoljubnost; krepost razumske ali srčne duše: duševna sila, pogum bo spremenjena v ljubezen; krepost zavestne duše:  instinktivna zmernost. Razsodnost bo življenjska modrost. Sodelovanje moralnega impulza s Kristusovim impulzom  v prihodnosti  razvoja človeštva. Prihodnje ovojnice Kristusovega impulza:  Oblikovanje Kristusovega astralnega telesa z dejanji vere in čudenja, eteričnega telesa z dejanji ljubezni in fizičnega telesa z dejanji vesti.

KRISTUS IN ČLOVEŠKA DUŠA Prvo predavanje, Norrköping, 12. julij 1014

Dve ciljni točki človeškega duševnega razvoja na Zemlji: svobodna volja in dojetje božanskega. S tem povezani verski možnosti greh in skušnjava ter Misterij na Golgoti. Pripravljeno stanje človeške duše za sprejem Kristusovega bistva. Temeljni značaj Starega testamenta: volja; poganskih misterijev: modrost. Zatemnitev duše in poziv k “spoznaj samega sebe”. Pomen nesmrtnosti in prenos individualnosti z zavestnostjo in ljubeznijo. Preseganje smrti v Misteriju na Golgoti. O “krščanskih” nasprotnikih antropozofije.

Drugo predavanje, Norrköping, 14. julij 1014

Zaupanje v trajno resničnost svetovnega reda in negotovost naših idealov. Kar bo človek na Zemlji pridobil kot modrost, ne bo le kal njegovega lastnega napredka, ampak setev za celotno človeštvo, če je le vase v življenju sprejel Kristusa. Vsi njegovi ideali, ki jih preda Kristusu, so kali prihodnje realnosti. To velja že za ideale na Zemlji, še posebej pa po smrti. Primer Kristijana Morgensterna.

Tretje predavanje, Norrköping, 15. julij 1014

O Kristusovem odpuščanju grehov. Greh in krivda kot individualno dejstvo in kot objektivno svetovno dejstvo, Nadzemeljska Kristusova sila. Izbris krivde (dolga) skozi Misterij na Golgoti za zemeljski razvoj.

Četrto predavanje, Norrköping, 16. julij 1014

Resnica kot življenjska in kot spoznavna sila. Zakaj je moral Kristus postati soroden s smrtjo? Vrsta človekovega fantomskega izžarevanja. Oživljenje mrtvega skozi prodiranje Kristusa. Kristusovo povezovanje z našimi zemeljskimi ostanki. Kristus, nosilec greha. Okrepitev odnosov duše s Kristusom z odpuščanjem grehov.

ANTROPOZOFIJA IN KRŠČANSTVO Javno predavanje, Norrköping, 13. julij 1014

Način naravoslovnega predstavljanja. Uporaba naravoslovnega načina predstavljanja na duhovnem življenju. Človek kot instrument duhovnega raziskovanja. Priprava za duhovno raziskovanje. Izločitev duhovno-duševnega od telesnega. Zunajtelesno doživetje Jaza. Povezava sebe z duhovnimi bitji. Spoznanje lastnega duševnega bistvenega jedra, ki gre skozi ponovljena zemeljska življenja. Raziskovanje vprašanj človeštva in usode. Duhovna znanost kot instrument za globlje razumevanje krščanstva. Združitev kozmičnega Kristusovega bitja s človeštvom v Misteriju na Golgoti. Misterij na Golgoti kot središčni dogodek obstoja Zemlje.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Arhiv
Obvestila o novostih

Vnesite veljaven e-naslov in sprotno boste obveščeni o novih prispevkih.

Join 33 other subscribers