Dokler ne pogledamo proč od številk na kvalitativno, nas lahko številke večinoma zavedejo. Bližnji primer je naslednji. Veliko je, ali je vsaj bilo prepirov o nacionalnosti Makedoncev. Veliko v političnem življenju balkanskega polotoka je odvisno od statistik, ki so bile tam narejene. Tako imamo tam številke, ki imajo tolikšno vrednost kot številke drugih statistik. Če bi torej naredili statistiko o pridelavi pšenice ali rži, ali statistiko koliko ljudi grške, srbske, bolgarske narodnosti živi v Makedoniji, z ozirom na to, kar lahko statistika dokaže, je vse to vendar enako. Tu najdemo številke, ki so navedene za Grke, številke, navedene za Bolgare, za Srbe, in iz teh številk lahko izvlečemo najlepše zaključke. Vendar je mogoče pogledati tudi na kvalitativno. Tu se kaže, da so na primer pogosto navedeni: oče kot Grk, en sin kot Bolgar, en sin kot Srb. Kako se to zgodi, si lahko naslikate sami. Toda ta statistika je je potem pritegnjena za konzultacije, medtem ko je statistika v tem primeru le nekaj, kar je napravljeno za obrazložitev in utemeljitev namenov stranke. Kajti samoumevno, če je oče resnično Grk, sta oba sinova tudi Grka. Toda to je le en primer za mnogo, kar je tam narejeno, in kar se med ljudmi nasploh dela s številkami. Preko številk lahko Ahriman večinoma doseže, ko se številke navaja kot dokazno sredstvo, da so kot take tudi sprejete.

Nadaljnje sredstvo, dragi prijatelji, ki ga lahko Ahriman uporabi, je nekaj, kar ponovno, ko to izrečemo, verjetno ni ravno takšno videti, njegova značilnost pa bo zvenela veliko bolj paradoksalno. Veste, da smo poskušali znotraj našega duhovnoznanstvenega gibanja evangelije duhovnoznanstveno poglobiti. Toda to poglobitev evangelijev, ki bo v našem času vse bolj in bolj potrebna, številni ljudje prav tako zavračajo, kot nasploh zavračajo duhovno znanost. Ljudje, ki na tem področju pogosto mislijo – vsaj tako poudarjajo – da so skromni, so dejansko najbolj ošabni. Vse bolj poslušamo, da ljudje pravijo, da se je treba poglobiti v preproste enostavnosti evangelija in naj ne bi iskali na zapletene načine duhovne znanosti na primer Misterij na Golgoti. Ljudje, ki hlinijo enostavno iskanje v evangelijih, so ravno najbolj ošabni, kajti v svoji ošabnosti zaničujejo pošteno in odkrito iskanje skozi duhovnoznanstvena spoznanja. So tako ošabni, da verjamejo, da lahko, ne da bi se kakorkoli naprezali, le v tem, da se naivno poglabljajo v evangelije, pridobijo najvišja spoznanja duhovnega sveta. Kar se danes pogosto postavlja in dela kot skromno in preprosto, je ravno najbolj ošabno. V sektah, v veroizpovedih živijo najbolj domišljavi in ošabni ljudje.    

Evangeliji so nastali v času, ko je bila tam še luciferska modrost. V prvih stoletjih krščanskega razvoja so evangelije razumeli povsem drugače kot kasneje. Ljudje, ki se ne morejo duhovnoznanstveno poglobiti, danes hlinijo, da evangelije razumejo. V resnici sploh nimajo več izvornega pomena besed. Kajti tisto, kar je prevedeno v različne jezike, v resnici sploh niso evangeliji, ampak nekaj, kar v bistvu ne spominja več na izvorni pomen besed, v katerih so bili sestavljeni.

Danes, dragi prijatelji, je mogoče k resničnemu spoznanju tega, kar je kot Kristusovo bitje poseglo v zemeljski razvoj, priti le po duhovnoznanstveni poti. Kdor bi se rad danes v evangelije poglobil ali to dela le ‘preprosto’ kot se pogosto reče, ne pride do notranjega razumevanja resničnega Kristusovega bitja, ampak zgolj do iluzije ali, najbolj zunanje, do vizije ali halucinacije tega Kristusovega bitja. Resnične zveze s krščanskim danes ni več mogoče doseči zgolj z branjem evangelijev, ampak to privede le do neke vrste bolj prefinjene halucinacije Kristusa. Zato je tako široko razširjeno teološko gledanje, da se v možu Jezusu iz Nazareta sploh ni zadrževal Kristus, ampak da je bil tudi ta le zgodovinska osebnost, kot Sokrat ali Platon ali podobni, le morda nekoliko višji. ‘Preprosti mož iz Nazareta’, je ideal celo za teologe. In z nečim kot je pojav, ki se je zgodil Pavlu pred Damaskom, ne vedo seveda vsaj današnji teologi več kaj storiti, ker iz evangelijev brez duhovnoznanstvene poglobitve lahko to privede le do halucinacije Kristusa, ne do gledanja resničnega Kristusa. Zato je tudi tisto, kar se je Pavlu pojavilo pred Damaskom, razumljeno le kot halucinacija.

Nujno je, da postanejo evangeliji danes poglobljeni po razmerju duhovne znanosti. Kajti zatohlost,  ki jo prevzamejo tisti, ki hočejo živeti le znotraj veroizpovedi, bo kar najrazličneje uporabil prav Ahriman, da pride do svojega cilja: s svojo inkarnacijo naskočiti ljudi. Tisti, ki verjamejo, da so najbolj krščanski, s tem ko zavračajo nadaljnji razvoj pogleda na Kristusov misterij, so v svoji ošabnosti prav ti, ki najbolj podpirajo namere Ahrimana. Veroizpovedi so naravnost podporna področja. Podporna tla za Ahrimansko bitje. Nič ne koristi, če se od teh stvari skozi iluzije danes kakorkoli odmaknemo. Prav tako kot materialistično mišljenje podpira  namere Ahrimana, tako jih podpira – v njegovem, ne v človeškem smislu – zavračanje vsega duhovnega in vztrajanje pri dobesednem, kot pogosto rečemo, preprostem razumevanju evangelijev.

Vidite, postavljen je bil jez, da z njim posamezen evangelij ljudi preveč ne utesnjuje, s tem, da je dogodek na Golgoti opisan s štirih strani v evangelijih, ki si – vsaj navidezno – nasprotujejo. Tako da so ljudje obvarovani pred preveč dobesednim razumevanjem, če le malo premišljujejo. Toda v tistih sektah, ki imajo v temelju le en evangelij – tudi takšne so, in sicer številne –, se je uveljavilo zapeljivo, kar ustvarja zatohlost, halucinacijsko, kar je priklicano skozi poglabljanje zgolj v evangelij. Evangeliji so morali biti v svojem času podani kot protiutež luciferski gnozi. Toda če so vzeti tako, kot so bili takrat podani, ne služijo napredku človeštva, ampak nameri Ahrimana. Karkoli ni v absolutnem smislu dobro samo po sebi, ampak je vselej dobro ali slabo, glede na to kako ljudje to uporabijo. Najboljše je lahko najslabše, če tega ljudje ne uporabljajo na pravi način. Če so evangeliji nekaj najvišjega, lahko naravnost najslabše delujejo, ko je ljudem preveč udobno in so preveč ležerni, da bi prodrli k resnični duhovnoznanstveni razlagi teh evangelijev.

Tako je mnogo v duhovnih in neduhovnih tokovih sedanjosti, kar bo nujno povzročilo, da ljudje to natančno uvidijo in svoje obnašanje in ravnanje, zlasti obnašanje svojih duš, ustrezno uredijo. Kako bo inkarnacija Ahrimana zadela ljudi, je odvisno od njihove volje, ali hočejo uvideti, da jih ta ahrimanska inkarnacija pripelje k temu, da povsem zgrešijo zemeljski cilj, ali pa bo privedla do prepoznanja celotnega omejevalnega pomena intelektualnega, nespiritualnega življenja. Če ljudje v pravem smislu vzamejo v roke tisto, kar sem vam zdaj označil kot tokove, ki vodijo k Ahrimanu, bodo preprosto skozi inkarnacijo Ahrimana v zemeljsko življenje v duhovnem očesu jasno prepoznali, kaj je na eni strani ahrimansko in s tem nasprotje ahrimanskemu in luciferskemu združevalno tretje. Zavestno se morajo ljudje dokopati k temu trojstvu krščanskega, ahrimanskega, luciferskega. Kajti brez te zavesti ljudje prihodnosti ne bodo mogli medsebojno živeti tako, da resnično dosežejo zemeljski cilj.

Vidite, dragi prijatelji, stvari, ki so povezane z duhovno znanostjo, je treba resnično le pravilno razumeti, če jih popolnoma resno vzamemo. Kajti duhovna znanost vendar ni karkoli, kar hoče iz kaprice kakršnegakoli  sektaškega duha danes vstopiti med človeštvo, ampak je resnično nekaj, kar je odčitano o nujnostih razvoja človeštva. Kdor te nujnosti razvoja človeštva uvidi, se ne more z duhovno znanostjo ukvarjati, ali tudi ne ukvarjati, ampak si mora reči: Duhovnoznanstveno razumevanje mora povsem presijati in prežeti celotno fizično in duhovno življenje človeka.

Prav tako torej, kot je bila nekoč na vzhodu luciferska inkarnacija, lahko bi rekli, v sredini razvoja sveta Kristusova inkarnacija, tako se bo na zahodu zgodila ahrimanska inkarnacija.

Tej ahrimanski inkarnaciji naj se ne bi nekako izognili. Mora priti, kajti ljudje morajo Ahrimana, če naj tako rečem, srečati iz oči v oči. Bo tista individualnost, ki bo ljudem pokazala, do kakšnega neznanskega ostroumja lahko pride človek, če na pomoč prikliče vse, kar od zemeljskih sil iz ostroumja pridobi. V stiskah in težavah, o katerih sem govoril, da bodo v naslednjem času prišle nad ljudi, bodo ljudje postali zelo iznajdljivi. Marsikaj bo iznajdeno iz sil in substanc sveta, kar bo ljudem dajalo hrano. Toda kar bo iznajdeno, bo odkrito tako, da bo hkrati prepoznano, kako je materialno povezano z organi razuma, ne torej duha, ampak razuma. Človek se bo naučil, kaj je treba jesti in piti, da postane zelo pameten. S hrano in pijačo človek ne more postati duhoven, lahko pa s prehrano postane pameten, zvito, premeteno, pretkano pameten. Le da ljudje teh stvari še ne poznajo, toda za te stvari si ne bo treba nekako prizadevati, ampak se bodo predale same od sebe skozi stiske in težave, ki bodo nastopile v naslednjem času. Skozi določeno rabo  teh stvari, bodo določene tajne skupnosti, ki se danes že pripravljajo na to, ki so tu, pripravljale tisto, s čimer bo lahko potem pravilno prišlo do ahrimanske inkarnacije na Zemlji. Te skupnosti morajo biti tu; kajti človek naj bi med zemeljskim časom tudi spoznal, kako mnogo lahko izide iz čisto materialnih procesov!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Arhiv
Obvestila o novostih

Vnesite veljaven e-naslov in sprotno boste obveščeni o novih prispevkih.

Join 33 other subscribers