Samael Aun Weor: Temeljno izobraževanje (200 str, 15 eur)
Na milijone mladih po vsem svetu dnevno hodi v šole in na univerze nekako nezavedno, avtomatično, ne da bi vedeli, zakaj hodijo in kaj naj bi se naučili. V svoj um dnevno sprejemajo informacije, a se skoraj nikoli za trenutek ne ustavijo, da bi premislili, zakaj se polnijo s temi informacijami.
Niti učečim niti učiteljicam in učiteljem se skoraj ne zgodi, da bi se vprašali: Zakaj sem tukaj? Od kod sem prišel? Kakšen je resnični skrivni namen mojega prihoda na ta svet?
Učitelji in učiteljice bi morali biti bolj zavestni, da bi lahko v šolah in na univerzah sodelovali z mladi-mi ter jim pomagali prebuditi zavest.
Čemu nam sploh služi izobraževanje, če se ne razvijemo v resnično zavestne, inteligentne ustvarjalce?
Cilj temeljnega izobraževanja je prebuditev zavesti.
10 ali 15 let učenja v šolah in na univerzi je brez koristi, če smo po koncu šolanja speči avtomati.
Učiteljice in učitelji naj bi torej pospremili učence na pot prebujanja zavesti. Sleherno novo znanje morajo predstaviti tako, da ga učenke in učenci popolnoma zavestno sprejmejo. Ne smejo dovoliti, da ga učenci sprejemajo avtomatično, na pamet, in potem to vskladiščeno znanje le prikličejo iz spomina.
Len um je dejansko pogojen, zasužnjen um. Učiteljice in učitelji se morajo čimprej naučiti streti spone lastnega uma. Potem bodo znali streti tudi spone umov svojih učencev. Znati morajo usmerjati um otrok k resnični svobodi. Otroke morajo prenehati zasužnjevati. Naučiti jih morajo, kako je treba misliti in ne kaj je treba misliti.
Otrokom ni treba ničesar sprejeti, če tega sami ne raziščejo. Preden kaj sprejmejo, morajo to preiskovati, o tem spraševati, raziskovati, meditirati, razumeti in doumeti.
Že v prvih šolskih klopeh morajo otroci popolnoma doumeti, kaj je ljubezen, kajti ljudje prepogosto zmotno zamenjujejo strah in odvisnost z ljubeznijo. Otroci so odvisni od svojih staršev, saj starši zanje skrbijo, jih oblačijo, hranijo, dajejo denar, prenočišče. Jasno je, da se počutijo zaščiteni, vedo za to odvisnost, in zato jih spoštujejo in se jih celo bojijo, toda to ni ljubezen.
Nujno moramo spoštovati svoje starše, vendar ne smemo zamenjevati spoštovanja z ljubeznijo. Spoštovanje in ljubezen morata biti intimno združena, potem nam ju ni treba zamenjevati.
Starše je strah za svoje otroke, želijo jim najboljše: odličen poklic, uspešen zakon, varnost itd. Ta strah zamenjujejo z ljubeznijo.
Učitelji in učiteljice morajo nujno postajati pri svojem delu vse bolj razumevajoči in ljubeči. Doumeti je treba, da brez resnične ljubezni starši in učitelji tudi z najboljšimi nameni ne morejo modro voditi novih generacij.
Vzrok za plitvost in površnost te dobe je pomanjkanje ljubezni.
Učitelji in učiteljice v šolah morajo aktivno združiti očete in matere, z zdravim namenom da jih naučijo hoditi po poti, na kateri smo učitelji in starši moralno odgovorni za svoje otroke in učence, za družbo in svet.
Vzgojitelji morajo sami sebe prevzgojiti in se ponovno izobraziti in orientirati očete in matere svojih učencev in učenk.
Učiteljice in učitelji z intenzivnim in rednim samoopazovanjem ozavestijo svoje mišljenje, čustvovanje in ravnanje, tako opazijo in ovrednotijo svoje psihološke hibe, ter jih na opisan način razkrojijo in uničijo.
V tej knjigi je prikazana pot za prebuditev zavesti, ki se prične že v prvih šolskih klopeh.
Kazalo
Svobodna pobuda . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5
Posnemanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12
Avtoritete . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18
Disciplina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25
Kaj misliti? Kako misliti? . . . . . . . . . . . . . 32
Iskanje varnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37
Ambicija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42
Ljubezen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46
Um . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58
Modrost in ljubezen . . . . . . . . . . . . . . . . 62
Velikodušnost, plemenitost . . . . . . . . . . . 66
Razumevanje in pomnenje . . . . . . . . . . . . 70
Povezovanje v celoto . . . . . . . . . . . . . . . 75
Preprostost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79
Umor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 84
Mir . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 90
Resnica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 96
Inteligentnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 100
Poklicanost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 105
Troje možganov . . . . . . . . . . . . . . . . . . 115
Dobro in slabo . . . . . . . . . . . . . . . . . . 119
Materinstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 125
Človekova osebnost . . . . . . . . . . . . . . . 131
Najstniška doba, adolescenca . . . . . . . . . .139
Mladost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 143
Obdobje zrelosti . . . . . . . . . . . . . . . . . 150
Starost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 156
Smrt . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 160
Izkušnja resničnega . . . . . . . . . . . . . . . . 163
Revolucionarna psihologija . . . . . . . . . . 167
Psihološko uporništvo . . . . . . . . . . . . . 171
Evolucija, involucija, revolucija . . . . . . . . 176
Celovit posameznik . . . . . . . . . . . . . . . .179
Človeški stroj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .183
Starši in učitelji . . . . . . . . . . . . . . . . . . 189
Zavest . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 192
Komentarji